Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Bliža se jesenska gobarska sezona. V oddaji Nočni obisk smo preverili kakšno bero lahko pričakujemo, glede na to, da smo bili priča več vročinskim valovom. Letošnje leto so zaznamovale tudi hude ekološke katastrofe; lahko prebivalci dotičnih območji torej sploh nabirate gobe? Člana gobarsko mikoloških društev Katarina Apostolides in Slavko Šerod sta nam v izčrpnem pogovoru predstavila fascinanten svet gliv in njihovo neverjetno sposobnost, ki bi potencialno lahko očistila planet nesnage s katero smo ljudje obremenili okolje. Prisluhnite posnetku pogovora z določevalcema vrst gob, ki lahko iz glave prepoznata več kot 500 različnih vrst gob.
Večina gob pri nas se pojavi med septembrom in oktobrom. Letos smo bili priča več vročinskim valovom in v tem času še ni pričakovati dobre bere gob; bo treba počakati na obsežnejše padavine, pravi Katarin Apostolides, določevalka gob, ki brez težav prepozna več sto vrst gob.
Bliža se jesenska gobarska sezona. V oddaji Nočni obisk smo preverili kakšno bero lahko pričakujemo, glede na to, da smo bili priča več vročinskim valovom. Letošnje leto so zaznamovale tudi hude ekološke katastrofe; lahko prebivalci dotičnih območji torej sploh nabirate gobe? Člana gobarsko mikoloških društev Katarina Apostolides in Slavko Šerod sta nam v izčrpnem pogovoru predstavila fascinanten svet gliv in njihovo neverjetno sposobnost, ki bi potencialno lahko očistila planet nesnage s katero smo ljudje obremenili okolje. Prisluhnite posnetku pogovora z določevalcema vrst gob, ki lahko iz glave prepoznata več kot 500 različnih vrst gob.
Večina gob pri nas se pojavi med septembrom in oktobrom. Letos smo bili priča več vročinskim valovom in v tem času še ni pričakovati dobre bere gob; bo treba počakati na obsežnejše padavine, pravi Katarin Apostolides, določevalka gob, ki brez težav prepozna več sto vrst gob.
Dobre gobje letine se pojavijo na približno 5 do 7 let, izjeme letine pa so redek pojav, ki ga je mogoče opazovati vsakih 12 do 15 let. Včasih pa na izjemno letino čakamo tudi več kot 15 let, pojasni določevalec gob Slavko Šerod.
Letos smo bili priča tudi več ekološkim katastrofam, je torej sploh varno nabirati gobe na dotičnih območjih?
Strokovnjaka pravita, da je nabiranje in prehranjevanje z gobami iz onesnaženega območja zelo tvegano za zdravje ljudi. Opozarjata, da je smiselno razmisliti tudi o uživanju divjačine, saj divjad med drugim redno uživa tudi gobe, ki so polne težkih kovin. Po katastrofi na Vrhniki so analize tal med drugim pokazale presežene mejne vrednosti kadmija, ki je izjemno kancerogen in ima zelo dolgo razpolovno dobo.
Glive imajo potencial, da rešijo svet!
Glive bi lahko očistile svet, oziroma ga bodo očistile. Ker se prehranjujejo z odpadlimi materiali in zdravijo vse udeležence s katerimi so v simbiozi ter tako pomagajo ohranjati naravno ravnovesje. Glive so zelo trdožive in najdemo jih v najrazličnejših habitatih. Njihova vloga v ekosistemih je zelo pomembna, saj predstavljajo naravne mehanizme za recikliranje. To počnejo s tem, da razgrajujejo organske snovi in tako predstavljajo bistven dejavnik kroženja hranil v ekosistemih. Proces čiščenja okolja s pomočjo gliv je znan kot bioremediacija oz mikroremediacija – naravni proces pri katerem glive razgradijo škodljive snovi v okolju do te mere, da niso več grožnja ostalim živim bitjem. Gobe so tako tudi pokazatelj zdravega okolja. Gobe so lahko tudi zdravilo. Zdravilne so predvsem lesne saprofitne vrste gob. Gobe vsebujejo polisaharide, beljakovine in razne vitamine.
Gobarimo odgovorno:
– Spoštujte gobe, saj so naravni uravnalci naravnega ravnovesja in ohranjanja biodiverzitete. ZATO GOB NE BRCAJTE IN TRGAJTE BREZ RAZLOGA!
– Gobo odrežite in jo na mestu, kjer ste jo našli očistite
– Ne nabirajte premladih gob, goba naj vsaj enkrat spusti trose preden jo poberemo
– Gobe nikoli ne polagamo v plastične vrečke, saj se na tako način lahko dobesedno skuhajo. Vedno jih nabiramo v košaro, saj tako med pohodom še naprej sejemo trose, ki padajo skozi reže košare
Pa uspešno in prijetno gobarjenje!
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Bliža se jesenska gobarska sezona. V oddaji Nočni obisk smo preverili kakšno bero lahko pričakujemo, glede na to, da smo bili priča več vročinskim valovom. Letošnje leto so zaznamovale tudi hude ekološke katastrofe; lahko prebivalci dotičnih območji torej sploh nabirate gobe? Člana gobarsko mikoloških društev Katarina Apostolides in Slavko Šerod sta nam v izčrpnem pogovoru predstavila fascinanten svet gliv in njihovo neverjetno sposobnost, ki bi potencialno lahko očistila planet nesnage s katero smo ljudje obremenili okolje. Prisluhnite posnetku pogovora z določevalcema vrst gob, ki lahko iz glave prepoznata več kot 500 različnih vrst gob.
Večina gob pri nas se pojavi med septembrom in oktobrom. Letos smo bili priča več vročinskim valovom in v tem času še ni pričakovati dobre bere gob; bo treba počakati na obsežnejše padavine, pravi Katarin Apostolides, določevalka gob, ki brez težav prepozna več sto vrst gob.
Bliža se jesenska gobarska sezona. V oddaji Nočni obisk smo preverili kakšno bero lahko pričakujemo, glede na to, da smo bili priča več vročinskim valovom. Letošnje leto so zaznamovale tudi hude ekološke katastrofe; lahko prebivalci dotičnih območji torej sploh nabirate gobe? Člana gobarsko mikoloških društev Katarina Apostolides in Slavko Šerod sta nam v izčrpnem pogovoru predstavila fascinanten svet gliv in njihovo neverjetno sposobnost, ki bi potencialno lahko očistila planet nesnage s katero smo ljudje obremenili okolje. Prisluhnite posnetku pogovora z določevalcema vrst gob, ki lahko iz glave prepoznata več kot 500 različnih vrst gob.
Večina gob pri nas se pojavi med septembrom in oktobrom. Letos smo bili priča več vročinskim valovom in v tem času še ni pričakovati dobre bere gob; bo treba počakati na obsežnejše padavine, pravi Katarin Apostolides, določevalka gob, ki brez težav prepozna več sto vrst gob.
Dobre gobje letine se pojavijo na približno 5 do 7 let, izjeme letine pa so redek pojav, ki ga je mogoče opazovati vsakih 12 do 15 let. Včasih pa na izjemno letino čakamo tudi več kot 15 let, pojasni določevalec gob Slavko Šerod.
Letos smo bili priča tudi več ekološkim katastrofam, je torej sploh varno nabirati gobe na dotičnih območjih?
Strokovnjaka pravita, da je nabiranje in prehranjevanje z gobami iz onesnaženega območja zelo tvegano za zdravje ljudi. Opozarjata, da je smiselno razmisliti tudi o uživanju divjačine, saj divjad med drugim redno uživa tudi gobe, ki so polne težkih kovin. Po katastrofi na Vrhniki so analize tal med drugim pokazale presežene mejne vrednosti kadmija, ki je izjemno kancerogen in ima zelo dolgo razpolovno dobo.
Glive imajo potencial, da rešijo svet!
Glive bi lahko očistile svet, oziroma ga bodo očistile. Ker se prehranjujejo z odpadlimi materiali in zdravijo vse udeležence s katerimi so v simbiozi ter tako pomagajo ohranjati naravno ravnovesje. Glive so zelo trdožive in najdemo jih v najrazličnejših habitatih. Njihova vloga v ekosistemih je zelo pomembna, saj predstavljajo naravne mehanizme za recikliranje. To počnejo s tem, da razgrajujejo organske snovi in tako predstavljajo bistven dejavnik kroženja hranil v ekosistemih. Proces čiščenja okolja s pomočjo gliv je znan kot bioremediacija oz mikroremediacija – naravni proces pri katerem glive razgradijo škodljive snovi v okolju do te mere, da niso več grožnja ostalim živim bitjem. Gobe so tako tudi pokazatelj zdravega okolja. Gobe so lahko tudi zdravilo. Zdravilne so predvsem lesne saprofitne vrste gob. Gobe vsebujejo polisaharide, beljakovine in razne vitamine.
Gobarimo odgovorno:
– Spoštujte gobe, saj so naravni uravnalci naravnega ravnovesja in ohranjanja biodiverzitete. ZATO GOB NE BRCAJTE IN TRGAJTE BREZ RAZLOGA!
– Gobo odrežite in jo na mestu, kjer ste jo našli očistite
– Ne nabirajte premladih gob, goba naj vsaj enkrat spusti trose preden jo poberemo
– Gobe nikoli ne polagamo v plastične vrečke, saj se na tako način lahko dobesedno skuhajo. Vedno jih nabiramo v košaro, saj tako med pohodom še naprej sejemo trose, ki padajo skozi reže košare
Pa uspešno in prijetno gobarjenje!
Astrologinjo Vesno Pridigar večina pozna pod imenom Vesna Helena. Marsikdo z velikim zanimanjem sledi njenim predavanjem v medijih, ki med drugim vsebujejo teme o numerologiji, meditaciji, dojemanju podzavesti, peat procesiranju, hermetizmu, terapijah, zeliščarstvu, pa tudi o zdravi prehrani. S tovrstnimi temami bo zaznamovan tudi tokratni nočni obisk. Sama pa se je nedavno lotila zanimivega projekta: kot fotografinja si pomaga z astrologijo, ki je ključ k odkrivanju pravega časa, okolja in barv za fotografiranje posameznika. A fotografija ne bo v ospredju. Med obiskom, na katerega jo je v koprski studio povabila Anita Urbančič, bo spregovorila predvsem o svojem primarnem znanju in izkušnjah.
Ste kdaj pomislili, da je merjenje lahko zelo zanimivo in zabavno? Gregorju Geršaku celo tako zelo, da sam zase pravi, da je obseden z merjenjem. Gregor Geršak je asistent na Fakulteti za elektrotehniko in njegova strast je interdisciplinarna veda po imenu psihofiziologija. Gre za fiziološko merjenje psiholoških pojavov – kaj se torej dogaja v telesu, ko se nekaj dogaja v umu. Kako izmeriti stvari za katere ni sprejetih splošnih merskih enot? Kako izmeriti udobnost stola ali okusnost paradižnika? To močno zanima industrijo. Prešli smo čase, ko je industrijo zanimala zgolj kvaliteta in varnost izdelka. Danes jo zanima predvsem percepcija potrošnika. Kako meriti občutke in kako industrija uporablja psihofiziologijo, boste izvedeli v začetku petkove noči.
Na obisku v Sloveniji se je nedavno ustavila Tania Smrdel, ki je v daljni Avstraliji močno povezana s Slovenijo in mediji. Na radiu SBS Avstralija je namreč urednica programa za Slovence, ki živijo v Avstraliji. Skupaj z ekipo tako na tem radiu posebnega pomena, skrbi za informiranost in stik izseljencev z domovino. S Tanio Smrdel se je pogovarjal Robert Levstek, vabimo vas k poslušanju nekaj po polnoči.
Veliki švicarski psihiater in psiholog Carl Gustav Jung je nekoč dejal, da nihče, ki se premika med kaotičnimi tokovi življenja, ni brez težav. Ko želimo razrešiti čustvene stiske in notranje konflikte, naletimo na strahove in tabuje. Kako uspešni smo pri spopadanju s travmo Slovenci in ali smo res travmatiziran narod? Od kod izvirajo naši strahovi? V globine nezavednega se bomo nocoj po polnoči podali s psihologom in jungovskim psihoanalitikom dr. Matjažem Regovcem. Na Nočni obisk ga je povabil Iztok Konc.
Helena Čebulj je diplomirana inženirka grafične tehnike, ki izdeluje unikatna oblačila in modne dodatke. Izdelkom, ki postajajo vedno bolj priljubljeni in prepoznavni po asimetričnem krojenju ter abstraktnih potiskanih vzorcih, rada nadene simpatična in šaljiva imena. Največji kompliment, ki ji ga lahko nekdo pokloni je ta, da z veseljem nosi njena oblačila in da se v njih odlično počuti. O različnih materialih, primernih za različne letne čase in priložnosti, ustvarjanju in izdelovanju oblačil, se bo z nočno gostjo, Heleno Čebulj, pogovarjala voditeljica Tadeja Bizilj.
Potem ko sta popila ves čaj na Šrilanki, se štiri mesece bojevala z umazanijo v Indiji, se priklanjala osemtisočakom v Nepalu, meditirala z menihi na Tajskem in pojedla vse, kar jima je prišlo na pot, tavala po pragozdovih in koralnih grebenih Indonezije, občudovala sijaj Mjanmara, uživala v Vietnamu, plavala s kitovci na Filipinih, se izgubljala v Laosu in izkušala zen na Japonskem, sta Katka Stojilkovski in Mic Melanšek po 552-ih dneh potovanja “končno” doma. Rada govorita, še raje fotografirata, najraje pa pišeta, kot je razvidno iz njunega popotniškega bloga Povsod je lepo. Dokazala bosta svojo mantro, da nič ni nemogoče.
Po polnoči bomo gostili profesorja glasbe in skladatelja Miroslava Paškvana. Predstavil nam bo življensko zgodbo, ki ga je iz rodne Reke pripeljala v Slovenijo, kjer živi že več kot 25 let. Na glasbeni šoli v Ajdovščini poučuje saksofon, poklicno pot pa je uspešno prepletel s sodelovanjem v različnih zasedbah, s katerimi je prekrižaril Slovenijo in dobršen del Evrope. Miroslava Paškvana je na nočni obisk povabil Sandi Škvarč.
Ali so slovenske ceste zares tako nevarne ali je večja težava morda v tem, da se na njih vozijo nevarni šoferji vozil na dveh ali štirih kolesih? Je motoristična kultura pri nas taka, kakršna bi morala biti? Katere ceste so raj za motoriste in kaj moramo vedeti, preden sedemo na jeklenega konja? Kakšni so občutki motorista, ki je najprej delal kot prometni policist, nato pa nadaljevanje kariere posvetil treningom varne vožnje za motoriste? Nočni gost voditelja Jureta K. Čokla je bil inštruktor varne vožnje Brane Legan. Pravijo, da je vsaka prometna nesreča splet okoliščin. Ni, pove inštruktor varne vožnje AMZS Brane Legan, sicer nekdanji prometni policist. Je splet okoliščin, ki včasih žal pripelje do tragičnih rezultatov. Najpogostejši razlog je prevelika hitrost. Seveda pa se vsak, ki se usede na motor, lahko sam odloči, kako bo vozil. Svojega prvotnega poklica se spominja po dobrih stvareh. Bili so drugi časi, doda. Ni bilo lahko, delo je bilo zahtevno, vendar je imel zadoščenje zaradi njega.
Na nočni obisk smo povabili Josipa Rotarja, podpredsednika Slovenske kolesarske mreže in predsednika Mariborske kolesarske mreže. Kolo je namreč v poletni vročini eno najbolj priljubljenih prevoznih sredstev. A kolesarji so poleg pešcev tudi najbolj izpostavljena skupina prometnih udeležencev. Kako naj poskrbijo za svojo varnost in na kaj morajo biti pozorni drugi udeleženci v prometu? Z Josipom Rotarjem se pogovarja Robert Zajšek.
Po polnoči se bomo posvetili japonski popularni kulturi, še zlasti japonskim risankam oz. serijam (animejem), stripom (mangam), družabnim igram, glasbi in maskiranju v fantazijske like (cosplayu). Jure Čepin bo gostil Dana Oblaka in Roka Bezlaja, člana ekipe Makkon, ki deluje v okviru društva ljubiteljev animiranih filmov, stripov in družabnih iger Animov. Po polnoči boste tako izvedeli, v čem se animeji razlikujejo od risanih filmov ameriške produkcije, kako se pravilno bere mange in kako obiskani so pri nas dogodki, posvečeni japonski kulturi.
Po polnoči se bomo posvetili japonski popularni kulturi, še zlasti japonskim risankam oz. serijam (ánimejem), stripom (mángam), družabnim igram, glasbi in maskiranju v fantazijske like (cosplayu). Jure Čepin bo gostil Dana Obláka in Roka Bezlaja, člana ekipe Mákkon, ki deluje v okviru društva ljubiteljev animiranih filmov, stripov in družabnih iger ánimov. Po polnoči boste tako izvedeli, v čem se ánimeji razlikujejo od risanih filmov ameriške produkcije, kako se pravilno bere mánge in kako obiskani so pri nas dogodki, posvečeni japonski kulturi.
Ko človek zboli, se ne zdravi le z zdravili, temveč tudi s smehom in dobro voljo. Nedeljko Grgić in Bernard Šutić sta onkološka zdravstvena delavca, ki so ju bolniki in njihovi svojci izbrali za najbolj razumevajoča, sočutna in srčna. Nedavno sta prejela priznanje Znanilci upanja in s tem potrditev, da bolnikom dajeta oporo v trenutkih stiske ter s svojim odnosom in srčnostjo pripomoreta k temu, da bolniki z rakom laže premagujejo strahove. Kako medicinski tehnik spremlja bolnike na poti zdravljenja in kako zdravstveni delavec krajša trenutke bolnim ljudem, nam bosta Nedeljko in Bernard povedala po polnoči. Vabljeni k poslušanju. Z vami bo Marko Rozman.
Človek je vedno stremel k raziskovanju narave in pojasnjevanju njenih zakonitosti, da bi lahko te uporabil v svoj prid in si tako olajšal in popestril svoj vsakdan. Še danes je nujno, da v praktični uporabi dosežkov hodita skupaj znanost in uporabnost, se dopolnjujeta in spodbujata k novim dosežkom. Vladimir Semion je upokojeni profesor fizike in tehnike, njegova ljubezen pa je že od majhnih nog modelarstvo. Prvi modelček je sestavil že v 4. razredu osnovne šole.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
V zadnjem času je v javnosti odjeknilo mnogo vrhunskih dosežkov, ki so jih znanstveniki dosegli pri raziskovanju vesolja. Tako jim je prvič uspelo pristati na kometu, dobili smo prve posnetke najbolj oddaljenega planeta našega osončja Plutona, ki so bili narejeni v visoki ločljivosti, neprestano nove podatke dobivamo tudi z Marsa, poleg tega pa smo izvedeli tudi za odkritje Zemlji zelo podobnega planeta. Zato smo na Nočni obisk povabili predstavnika astronomskega društva Labod Klemna Čotarja, s katerim smo predstavili nekaj teh velikih odkritij. Astronomija človeka spremlja že od pradavnine, saj je že od nekdaj pogledoval v nebo, astronomija pa je človeštvu podala tudi mnogo odkritij, ki so temeljno zaznamovala njegov razvoj. Kljub temu so tudi ta zadnja odkritja izredno pomembna in predstavljajo novo prelomnico v spoznavanju in osvajanju vesolja. Do teh novih odkritij po besedah našega gosta ni prišlo zaradi ogromne količine denarja, ki ga v raziskovanje vesolja vlagajo posamezne države.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Integrativna medicina združuje znanja šolske in komplementarne medicine. Izvaja jo lahko ena oseba ali pa zdravnik specialist, torej oseba s končano medicinsko fakulteto in specializacijo z določenega področja šolske medicine in zdravilec vsak s svojim znanjem dopolnjujoče pomagata istemu pacientu. Kako se v resnici gledata slovenska šolska in komplementarna medicina, kje ima tu svoje mesto t. i. integrativna psihiatrija, se bomo drevi pogovarjali s psihiatrinjo dr. Zdenko Čébašek Travnik, ki jo bo Tina Kralj spraševala tudi o tem, ali je za zdravljenje odvisnosti od alkohola res vedno nujna abstinenca.
Odličen poznavalec stripa in animiranega filma, soustanovitelj, umetniški direktor in eden od producentov Mednarodnega festivala animiranega filma Animateka, programski sodelavec Svetovnega festivala animiranega filma Animafest Zagreb ter številnih drugih. Zadnjih nekaj let je tudi vodja festivala in član programskega odbora Festivala slovenskega filma v Portorožu.
Pri vsakem človeku so edinstveni in neponovljivi. Niti dve osebi nimata enakih, tudi enojajčna dvojčka ne. Vsaj našli ju še niso. Prstne odtise so poznali že v prazgodovinski dobi, vendar še do danes ni znano ali so služili le za okras ali pa tudi kot podpis oziroma pečat na različnih, zlasti glinenih izdelkih. Danes so izvrsten način identifikacije osebe, pogost spremljevalec kriminalnih romanov in detektivskih televizijskih serij, manj se nad njimi navdušujejo nepridipravi. O prstnih odtisih bomo v noči na nedeljo govorili z dr. Matejem Trapečarjem iz Nacionalnega forenzičnega laboratorija. Na nočni obisk ga je povabil Peter Močnik.
Na nočni obisk prihaja Jure Počkaj z Velikega Ubeljskega pri Postojni. Vsestranski glasbenik, zadnjih pet let tudi najperspektivnejši baritonist, je povsem zvest velikim opernim odrom. Diplomiral je na ljubljanski glasbeni akademiji in za svoj diplomski koncert prejel Prešernovo nagrado. Magistrski študij je kot najuspešnejši solist lani zaključil na kalifornijski glasbeni univerzi. Pri nas je svojo solistično kariero začel v Mariboru z Verdijevo opero La Traviata, v ljubljanski operni hiši pa se je nedavno izkazal v Straussovi operi Saloma. Jure Počkaj uspehe in nagrade žanje tudi na tujih odrih. Letos se je uvrstil v finalni izbor avdicije prestižne Metropolitanske opere v New Yorku, čez nekaj dni pa spet leti prepevat na festival na Bavarsko. Zgovornega baritonista je na nočni obisk povabila Barbara Čepirlo.
Neveljaven email naslov