Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Bliža se jesenska gobarska sezona. V oddaji Nočni obisk smo preverili kakšno bero lahko pričakujemo, glede na to, da smo bili priča več vročinskim valovom. Letošnje leto so zaznamovale tudi hude ekološke katastrofe; lahko prebivalci dotičnih območji torej sploh nabirate gobe? Člana gobarsko mikoloških društev Katarina Apostolides in Slavko Šerod sta nam v izčrpnem pogovoru predstavila fascinanten svet gliv in njihovo neverjetno sposobnost, ki bi potencialno lahko očistila planet nesnage s katero smo ljudje obremenili okolje. Prisluhnite posnetku pogovora z določevalcema vrst gob, ki lahko iz glave prepoznata več kot 500 različnih vrst gob.
Večina gob pri nas se pojavi med septembrom in oktobrom. Letos smo bili priča več vročinskim valovom in v tem času še ni pričakovati dobre bere gob; bo treba počakati na obsežnejše padavine, pravi Katarin Apostolides, določevalka gob, ki brez težav prepozna več sto vrst gob.
Bliža se jesenska gobarska sezona. V oddaji Nočni obisk smo preverili kakšno bero lahko pričakujemo, glede na to, da smo bili priča več vročinskim valovom. Letošnje leto so zaznamovale tudi hude ekološke katastrofe; lahko prebivalci dotičnih območji torej sploh nabirate gobe? Člana gobarsko mikoloških društev Katarina Apostolides in Slavko Šerod sta nam v izčrpnem pogovoru predstavila fascinanten svet gliv in njihovo neverjetno sposobnost, ki bi potencialno lahko očistila planet nesnage s katero smo ljudje obremenili okolje. Prisluhnite posnetku pogovora z določevalcema vrst gob, ki lahko iz glave prepoznata več kot 500 različnih vrst gob.
Večina gob pri nas se pojavi med septembrom in oktobrom. Letos smo bili priča več vročinskim valovom in v tem času še ni pričakovati dobre bere gob; bo treba počakati na obsežnejše padavine, pravi Katarin Apostolides, določevalka gob, ki brez težav prepozna več sto vrst gob.
Dobre gobje letine se pojavijo na približno 5 do 7 let, izjeme letine pa so redek pojav, ki ga je mogoče opazovati vsakih 12 do 15 let. Včasih pa na izjemno letino čakamo tudi več kot 15 let, pojasni določevalec gob Slavko Šerod.
Letos smo bili priča tudi več ekološkim katastrofam, je torej sploh varno nabirati gobe na dotičnih območjih?
Strokovnjaka pravita, da je nabiranje in prehranjevanje z gobami iz onesnaženega območja zelo tvegano za zdravje ljudi. Opozarjata, da je smiselno razmisliti tudi o uživanju divjačine, saj divjad med drugim redno uživa tudi gobe, ki so polne težkih kovin. Po katastrofi na Vrhniki so analize tal med drugim pokazale presežene mejne vrednosti kadmija, ki je izjemno kancerogen in ima zelo dolgo razpolovno dobo.
Glive imajo potencial, da rešijo svet!
Glive bi lahko očistile svet, oziroma ga bodo očistile. Ker se prehranjujejo z odpadlimi materiali in zdravijo vse udeležence s katerimi so v simbiozi ter tako pomagajo ohranjati naravno ravnovesje. Glive so zelo trdožive in najdemo jih v najrazličnejših habitatih. Njihova vloga v ekosistemih je zelo pomembna, saj predstavljajo naravne mehanizme za recikliranje. To počnejo s tem, da razgrajujejo organske snovi in tako predstavljajo bistven dejavnik kroženja hranil v ekosistemih. Proces čiščenja okolja s pomočjo gliv je znan kot bioremediacija oz mikroremediacija – naravni proces pri katerem glive razgradijo škodljive snovi v okolju do te mere, da niso več grožnja ostalim živim bitjem. Gobe so tako tudi pokazatelj zdravega okolja. Gobe so lahko tudi zdravilo. Zdravilne so predvsem lesne saprofitne vrste gob. Gobe vsebujejo polisaharide, beljakovine in razne vitamine.
Gobarimo odgovorno:
– Spoštujte gobe, saj so naravni uravnalci naravnega ravnovesja in ohranjanja biodiverzitete. ZATO GOB NE BRCAJTE IN TRGAJTE BREZ RAZLOGA!
– Gobo odrežite in jo na mestu, kjer ste jo našli očistite
– Ne nabirajte premladih gob, goba naj vsaj enkrat spusti trose preden jo poberemo
– Gobe nikoli ne polagamo v plastične vrečke, saj se na tako način lahko dobesedno skuhajo. Vedno jih nabiramo v košaro, saj tako med pohodom še naprej sejemo trose, ki padajo skozi reže košare
Pa uspešno in prijetno gobarjenje!
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Bliža se jesenska gobarska sezona. V oddaji Nočni obisk smo preverili kakšno bero lahko pričakujemo, glede na to, da smo bili priča več vročinskim valovom. Letošnje leto so zaznamovale tudi hude ekološke katastrofe; lahko prebivalci dotičnih območji torej sploh nabirate gobe? Člana gobarsko mikoloških društev Katarina Apostolides in Slavko Šerod sta nam v izčrpnem pogovoru predstavila fascinanten svet gliv in njihovo neverjetno sposobnost, ki bi potencialno lahko očistila planet nesnage s katero smo ljudje obremenili okolje. Prisluhnite posnetku pogovora z določevalcema vrst gob, ki lahko iz glave prepoznata več kot 500 različnih vrst gob.
Večina gob pri nas se pojavi med septembrom in oktobrom. Letos smo bili priča več vročinskim valovom in v tem času še ni pričakovati dobre bere gob; bo treba počakati na obsežnejše padavine, pravi Katarin Apostolides, določevalka gob, ki brez težav prepozna več sto vrst gob.
Bliža se jesenska gobarska sezona. V oddaji Nočni obisk smo preverili kakšno bero lahko pričakujemo, glede na to, da smo bili priča več vročinskim valovom. Letošnje leto so zaznamovale tudi hude ekološke katastrofe; lahko prebivalci dotičnih območji torej sploh nabirate gobe? Člana gobarsko mikoloških društev Katarina Apostolides in Slavko Šerod sta nam v izčrpnem pogovoru predstavila fascinanten svet gliv in njihovo neverjetno sposobnost, ki bi potencialno lahko očistila planet nesnage s katero smo ljudje obremenili okolje. Prisluhnite posnetku pogovora z določevalcema vrst gob, ki lahko iz glave prepoznata več kot 500 različnih vrst gob.
Večina gob pri nas se pojavi med septembrom in oktobrom. Letos smo bili priča več vročinskim valovom in v tem času še ni pričakovati dobre bere gob; bo treba počakati na obsežnejše padavine, pravi Katarin Apostolides, določevalka gob, ki brez težav prepozna več sto vrst gob.
Dobre gobje letine se pojavijo na približno 5 do 7 let, izjeme letine pa so redek pojav, ki ga je mogoče opazovati vsakih 12 do 15 let. Včasih pa na izjemno letino čakamo tudi več kot 15 let, pojasni določevalec gob Slavko Šerod.
Letos smo bili priča tudi več ekološkim katastrofam, je torej sploh varno nabirati gobe na dotičnih območjih?
Strokovnjaka pravita, da je nabiranje in prehranjevanje z gobami iz onesnaženega območja zelo tvegano za zdravje ljudi. Opozarjata, da je smiselno razmisliti tudi o uživanju divjačine, saj divjad med drugim redno uživa tudi gobe, ki so polne težkih kovin. Po katastrofi na Vrhniki so analize tal med drugim pokazale presežene mejne vrednosti kadmija, ki je izjemno kancerogen in ima zelo dolgo razpolovno dobo.
Glive imajo potencial, da rešijo svet!
Glive bi lahko očistile svet, oziroma ga bodo očistile. Ker se prehranjujejo z odpadlimi materiali in zdravijo vse udeležence s katerimi so v simbiozi ter tako pomagajo ohranjati naravno ravnovesje. Glive so zelo trdožive in najdemo jih v najrazličnejših habitatih. Njihova vloga v ekosistemih je zelo pomembna, saj predstavljajo naravne mehanizme za recikliranje. To počnejo s tem, da razgrajujejo organske snovi in tako predstavljajo bistven dejavnik kroženja hranil v ekosistemih. Proces čiščenja okolja s pomočjo gliv je znan kot bioremediacija oz mikroremediacija – naravni proces pri katerem glive razgradijo škodljive snovi v okolju do te mere, da niso več grožnja ostalim živim bitjem. Gobe so tako tudi pokazatelj zdravega okolja. Gobe so lahko tudi zdravilo. Zdravilne so predvsem lesne saprofitne vrste gob. Gobe vsebujejo polisaharide, beljakovine in razne vitamine.
Gobarimo odgovorno:
– Spoštujte gobe, saj so naravni uravnalci naravnega ravnovesja in ohranjanja biodiverzitete. ZATO GOB NE BRCAJTE IN TRGAJTE BREZ RAZLOGA!
– Gobo odrežite in jo na mestu, kjer ste jo našli očistite
– Ne nabirajte premladih gob, goba naj vsaj enkrat spusti trose preden jo poberemo
– Gobe nikoli ne polagamo v plastične vrečke, saj se na tako način lahko dobesedno skuhajo. Vedno jih nabiramo v košaro, saj tako med pohodom še naprej sejemo trose, ki padajo skozi reže košare
Pa uspešno in prijetno gobarjenje!
Začela se je šola, ampak še vedno nas razveseljujejo topli dnevi, ko lahko naokoli tacamo v kratkih rokavih. Vonj po pečenem kostanju je še daleč, zato uživajmo indijansko poletje. In uživajmo tudi v nočnem druženju, v nočnih pogovorih.
Pisatelj, pesnik, etnolog, novinar, tonski mojster, glasbeni urednik, potopisec, popotnik, planinec. Dve uri pogovora z enim najplodnejših piscev bo bržkone premalo, da bi osvetlil svojo ustvarjalno pot, a vsaj delček nje nam bo razkril nočni gost Ivan Sivec.
Tokrat v Nočnem obisku gostimo eno največjih poznavalk fotografske umetnosti, višjo kustosinjo in vodjo Jakopičeve galerije dr. Marijo Skočir, ki je v Slovenijo pripeljala tudi velikane svetovne fotografije, kot so Robert Ballen, Sebastiao Salgado in Letizia Battaglia.
Rdeča nit tokratnega nočnega obiska bo slovenščina. V goste namreč prihajata slovenistki, dr. Klara Šumenjak in lektorica Nika Pavletič s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem. Prva je doktorirala s področja narečij, v zadnjem času pa se posveča slovenščini kot drugemu oz. tujemu jeziku. Druga prav tako raziskuje slovenščino kot tuji jezik in slovensko-makedonsko primerjalno slovnico. O ljubezni do slovenskega jezika bo torej tekla beseda, o knjižnem jeziku in narečjih, o njuni skrbi za študente, o vplivnežih in slovenščini v glasbenih besedilih, pa o tujcih in njihovih zagatah pri učenju.
Niti leto dni po izidu prve, zelo uspešne in pri občinstvu dobro sprejete zgoščenke Umazane misli je pred slabim dnem luč sveta ugledal že novi album mlade skupine Joker Out. Demoni prinašajo deset novih skladb in novih modrosti o življenju. Nekaj novitet, skupaj z nekaterimi uspešnicami prvega albuma, si bomo zavrteli med pogovorom s člani zasedbe. Kris Guštin in Jan Peteh bosta z nami delila proces nastajanja nove zgoščenke in vtise z razprodanih koncertov po državi.
Na nočni klepet smo povabili Polono Požgan, ki se že dve desetletji ukvarja s komunikacijo, ki bo tako rdeča nit prve ure. Poznamo jo kot predavateljico, radijsko in televizijsko voditeljico in pisateljico. Ravno je izdala knjigo Govori in inspiriraj z zlatimi pravili komunikacije in številnimi drugimi praktičnimi nasveti.
V noči šansonov se bomo zadrževali na začetku 20. stoletja, in sicer bomo sprva še na pariškem Montmartru, tako kot prejšnjikrat. Pretežni del noči pa bomo posvetili posebnemu žanru tega obdobja, tako imenovanemu chansonu a voix, kar je bila oznaka za tiste popevke, ki so jih peli pevci s posebno močnim glasom, pogosto so bili to kar operni pevci.
Aljaž Bastič je televizijski režiser, ki na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo dela kot asistent za področje televizijske režije. Na naši televiziji vizualizira oddaje silvestrskega programa, V petek zvečer, Poletna noč in številne klasične koncerte. Je zborovodja pevskega zbora Prosavus, ki je aktivna delovna vez z rojstno regijo.
Aljaž Bastič je televizijski režiser, ki na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo dela kot asistent za področje televizijske režije. Na naši televiziji vizualizira oddaje silvestrskega programa, V petek zvečer, Poletna noč in številne klasične koncerte. Je zborovodja pevskega zbora Prosavus, ki je aktivna delovna vez z rojstno regijo.
Na nočni obisk bo prišel Jernej Čopi, ustanovitelj in direktor podjetja Ensol 360. Čopi je tudi prejemnik gazele, priznanja za najhitreje rastoče podjetje v primorsko-notranjski regiji leta 2021. Blagovna znamka 360 Karting je namreč mednarodno uveljavljena in znana po načrtovanju in gradnji večnivojskih stez za gokart. Za tuje investitorje, ki s tovrstnimi adrenalinskimi atrakcijami bogatijo družinske zabaviščne parke, je koprsko podjetje v svetovnem merilu trenutno prva in najbolj zanesljiva izbira. V pogovoru z Iztokom Novakom Easyjem se bosta dotaknila poklicne kariere, Čopi je tudi prejemnik priznanja gospodarstvenik Primorske in finalist izbora za mladega managerja leta, ter seveda dijaških in študentskih dni, ko se je Jernej ljubiteljsko preizkušal tudi kot radijec. Po šestih letih dela na področju avtomobilizma je prešel v tehnološke vode. Vabljeni k poslušanju kmalu po polnoči.
Motoristi so prav posebni ljudje. Kdor ima rad motor in predvsem vožnjo z njim, ljubi svobodo v kombinaciji z užitkom, občutkom vetra na sebi … Pravi motorist uživa, ko gleda okoli sebe, uživa v vonju asfalta in bencina, v naravi, svobodi in pobegu iz monotonega življenja. V tokratnem nočnem programu bosta dva velika ljubitelja hitrih motorjev predstavila za marsikoga čudovito življenje, ki pa ga velikokrat, prevečkrat, pretresejo tragične nesreče. In tu nastopijo Beli angeli, dobrodelno društvo, katerega idejni oče in gonilna sila je Vili Gorenc. V studiu je še en zelo pomemben član društva, Sergej Kosman. S sogovornikoma boste po polnoči spoznavali življenje motoristov in poslanstvo Belih angelov.
V četrtkovem nočnem programu bomo gostili mariborsko kulturno producentko in aktivistko Tanjo Cvitko. Znana je po festivalu, ki spodbuja enakost, poseben eksperiment pa je pripravila tudi v projektu občinskega participativnega proračuna.
V neskončnem, prastarem labirintu hodnikov in soban fiktivnega sveta stoji nešteto kipov in vsak je drugačen od drugega. V njem je zaprt ocean, valovi bučijo po stopniščih in lahko preplavijo prostrane sobane ter zalijejo nepozornega obiskovalca. A nikar se ne bojmo stopiti v ta svet vzporedne resničnosti, po njem bomo potovali s Piranesijem, ki razume njegove vzorce in pedantno, sistematično raziskuje in popisuje svoj nenavadni dom, da bi doumel njegova čudesa. V hiši pa prebiva še moški po imenu Drugi, ki dvakrat na teden obišče Piranesija in ga prosi za pomoč pri raziskovanju Velikega in skrivnega znanja, ki naj bi bilo nekje v Hiši.
Uroš Buh je igralec, pevec, multiinštrumentalist, avtor glasbe, režiser slovenskih sinhronizacij celovečernih animiranih filmov in še bil lahko naštevali, a omenimo za zdaj še, da je pred nedavnim izšla njegova knjiga z naslovom Mohopedija – biografija slovenskega kolesarja Mateja Mohoriča.
V noči šansonov se bomo vrnili več kot sto let nazaj, prav na začetek 20. stoletja, in sicer na pariški Montmartre. Družili se bomo s pevci, skladatelji in pesniki, ki so takrat tam živeli in delovali ter so ustvarili tisto, čemur se še danes reče duh Montmartra.
Težko bi se našlo koga, ki ne bi poznal prav nobene od njenih številnih pesmi, še težje človek med poslušanjem njene glasbe ne začne prepevati. Anika Horvat je na glasbeni sceni že 30 let. Za njo so premnoga glasbena sodelovanja in povezovanja, nenehna prepletanja različnih glasbenih stilov, za katera pravi, da so njen zaščitni znak.
Del nočnega programa bomo namenili življenjski zgodbi Slovenke, ki je otroštvo preživela v Velenju, polovico srednješolskih let v Italiji, nato pa je v Kanadi študirala ekonomijo in politične vede. Življenjska pot jo je med drugim vodila v Ottawo, Minnesoto in Ohio, dom si je ustvarila na Long Islandu v ameriški zvezni državi New York. Naša gostja bo Veronika Dolar, ki poletne dni najraje preživlja v Sloveniji. V luči aktualne situacije v svetu smo jo povprašali o največjih ekonomskih izzivih, ki so pred nami, v pogovoru pa nam bo odstrla velik del ameriške realnosti, ki ni tako sanjska, kot jo recimo prikazuje množična kultura – še posebej filmska industrija. Kako njej čez lužo uspeva usklajevati pestro družinsko življenje s poklicem raziskovalke in profesorice? Ali drži nenapisano pravilo, da se v New Yorku ponuja uspeh na vsakem koraku, a le pod pogojem, če si sposoben hitrega tempa in imaš rad tek na dolge proge?
Jure je mojster fizioterapije, ali kot jo nekoliko hudomušno, a še kako resnično poimenuje: fiziolofije. Pri manualni terapiji namreč ni pomembna samo tehnika. Skoznjo se pri njegovem delu pretakajo raznolika znanja in sposobnosti, s katerimi naslavlja pereče probleme sodobnega načina življenja, odtisnjene v človekovem telesu in duši. Po diplomi je pripravništvo opravljal v domu starejših občanov Fužine. V nasprotju z mnenjem nekaterih poklicnih kolegov, da človek v domu starejših občanov ne pridobi konkretnih strokovnih znanj in kompetenc, je spoznal pomen potrpežljivosti in poslušanja, ki sta temelj njegovega dela, saj omogočata, da se resnično posveti vsakemu pacientu in prisluhne njegovi zgodbi. Tudi Juretova zgodba je zanimiva in raznolika. Je strasten zbiralec plošč, rad jih suka pod imenom DJ Rekordman. Za odpravljanje nemira stresnega vsakdana pa uči umetnost lenarjenja.
Zvok je naša prva zaznava zunanjega sveta, umetnost poslušanja pa se začne že v prenatalni fazi. Kako pomembna je zvočna umetnost za dojenčke in kakšno popotnico za življenje dobi otrok, ki odrašča v varnem zvočnem okolju, se bomo v noči na nedeljo pogovarjali s psihologinjo in psihoterapevtko, doktorico Katarino Kompan Erzar. Predstavili pa bomo tudi projekt novih zvočnih iger za dojenčke, ki nastajajo v okviru mednarodnega projekta B-Air. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
Gost tokratnega nočnega programa bo Simon Vendramin, poveljnik novogoriške poklicne gasilske enote in vodja intervencije ob nedavnem požaru na Krasu. 17 dni so se gasilci iz cele Slovenije borili z največjim požarom v zgodovini naše države.
Neveljaven email naslov