Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Bliža se jesenska gobarska sezona. V oddaji Nočni obisk smo preverili kakšno bero lahko pričakujemo, glede na to, da smo bili priča več vročinskim valovom. Letošnje leto so zaznamovale tudi hude ekološke katastrofe; lahko prebivalci dotičnih območji torej sploh nabirate gobe? Člana gobarsko mikoloških društev Katarina Apostolides in Slavko Šerod sta nam v izčrpnem pogovoru predstavila fascinanten svet gliv in njihovo neverjetno sposobnost, ki bi potencialno lahko očistila planet nesnage s katero smo ljudje obremenili okolje. Prisluhnite posnetku pogovora z določevalcema vrst gob, ki lahko iz glave prepoznata več kot 500 različnih vrst gob.
Večina gob pri nas se pojavi med septembrom in oktobrom. Letos smo bili priča več vročinskim valovom in v tem času še ni pričakovati dobre bere gob; bo treba počakati na obsežnejše padavine, pravi Katarin Apostolides, določevalka gob, ki brez težav prepozna več sto vrst gob.
Bliža se jesenska gobarska sezona. V oddaji Nočni obisk smo preverili kakšno bero lahko pričakujemo, glede na to, da smo bili priča več vročinskim valovom. Letošnje leto so zaznamovale tudi hude ekološke katastrofe; lahko prebivalci dotičnih območji torej sploh nabirate gobe? Člana gobarsko mikoloških društev Katarina Apostolides in Slavko Šerod sta nam v izčrpnem pogovoru predstavila fascinanten svet gliv in njihovo neverjetno sposobnost, ki bi potencialno lahko očistila planet nesnage s katero smo ljudje obremenili okolje. Prisluhnite posnetku pogovora z določevalcema vrst gob, ki lahko iz glave prepoznata več kot 500 različnih vrst gob.
Večina gob pri nas se pojavi med septembrom in oktobrom. Letos smo bili priča več vročinskim valovom in v tem času še ni pričakovati dobre bere gob; bo treba počakati na obsežnejše padavine, pravi Katarin Apostolides, določevalka gob, ki brez težav prepozna več sto vrst gob.
Dobre gobje letine se pojavijo na približno 5 do 7 let, izjeme letine pa so redek pojav, ki ga je mogoče opazovati vsakih 12 do 15 let. Včasih pa na izjemno letino čakamo tudi več kot 15 let, pojasni določevalec gob Slavko Šerod.
Letos smo bili priča tudi več ekološkim katastrofam, je torej sploh varno nabirati gobe na dotičnih območjih?
Strokovnjaka pravita, da je nabiranje in prehranjevanje z gobami iz onesnaženega območja zelo tvegano za zdravje ljudi. Opozarjata, da je smiselno razmisliti tudi o uživanju divjačine, saj divjad med drugim redno uživa tudi gobe, ki so polne težkih kovin. Po katastrofi na Vrhniki so analize tal med drugim pokazale presežene mejne vrednosti kadmija, ki je izjemno kancerogen in ima zelo dolgo razpolovno dobo.
Glive imajo potencial, da rešijo svet!
Glive bi lahko očistile svet, oziroma ga bodo očistile. Ker se prehranjujejo z odpadlimi materiali in zdravijo vse udeležence s katerimi so v simbiozi ter tako pomagajo ohranjati naravno ravnovesje. Glive so zelo trdožive in najdemo jih v najrazličnejših habitatih. Njihova vloga v ekosistemih je zelo pomembna, saj predstavljajo naravne mehanizme za recikliranje. To počnejo s tem, da razgrajujejo organske snovi in tako predstavljajo bistven dejavnik kroženja hranil v ekosistemih. Proces čiščenja okolja s pomočjo gliv je znan kot bioremediacija oz mikroremediacija – naravni proces pri katerem glive razgradijo škodljive snovi v okolju do te mere, da niso več grožnja ostalim živim bitjem. Gobe so tako tudi pokazatelj zdravega okolja. Gobe so lahko tudi zdravilo. Zdravilne so predvsem lesne saprofitne vrste gob. Gobe vsebujejo polisaharide, beljakovine in razne vitamine.
Gobarimo odgovorno:
– Spoštujte gobe, saj so naravni uravnalci naravnega ravnovesja in ohranjanja biodiverzitete. ZATO GOB NE BRCAJTE IN TRGAJTE BREZ RAZLOGA!
– Gobo odrežite in jo na mestu, kjer ste jo našli očistite
– Ne nabirajte premladih gob, goba naj vsaj enkrat spusti trose preden jo poberemo
– Gobe nikoli ne polagamo v plastične vrečke, saj se na tako način lahko dobesedno skuhajo. Vedno jih nabiramo v košaro, saj tako med pohodom še naprej sejemo trose, ki padajo skozi reže košare
Pa uspešno in prijetno gobarjenje!
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Bliža se jesenska gobarska sezona. V oddaji Nočni obisk smo preverili kakšno bero lahko pričakujemo, glede na to, da smo bili priča več vročinskim valovom. Letošnje leto so zaznamovale tudi hude ekološke katastrofe; lahko prebivalci dotičnih območji torej sploh nabirate gobe? Člana gobarsko mikoloških društev Katarina Apostolides in Slavko Šerod sta nam v izčrpnem pogovoru predstavila fascinanten svet gliv in njihovo neverjetno sposobnost, ki bi potencialno lahko očistila planet nesnage s katero smo ljudje obremenili okolje. Prisluhnite posnetku pogovora z določevalcema vrst gob, ki lahko iz glave prepoznata več kot 500 različnih vrst gob.
Večina gob pri nas se pojavi med septembrom in oktobrom. Letos smo bili priča več vročinskim valovom in v tem času še ni pričakovati dobre bere gob; bo treba počakati na obsežnejše padavine, pravi Katarin Apostolides, določevalka gob, ki brez težav prepozna več sto vrst gob.
Bliža se jesenska gobarska sezona. V oddaji Nočni obisk smo preverili kakšno bero lahko pričakujemo, glede na to, da smo bili priča več vročinskim valovom. Letošnje leto so zaznamovale tudi hude ekološke katastrofe; lahko prebivalci dotičnih območji torej sploh nabirate gobe? Člana gobarsko mikoloških društev Katarina Apostolides in Slavko Šerod sta nam v izčrpnem pogovoru predstavila fascinanten svet gliv in njihovo neverjetno sposobnost, ki bi potencialno lahko očistila planet nesnage s katero smo ljudje obremenili okolje. Prisluhnite posnetku pogovora z določevalcema vrst gob, ki lahko iz glave prepoznata več kot 500 različnih vrst gob.
Večina gob pri nas se pojavi med septembrom in oktobrom. Letos smo bili priča več vročinskim valovom in v tem času še ni pričakovati dobre bere gob; bo treba počakati na obsežnejše padavine, pravi Katarin Apostolides, določevalka gob, ki brez težav prepozna več sto vrst gob.
Dobre gobje letine se pojavijo na približno 5 do 7 let, izjeme letine pa so redek pojav, ki ga je mogoče opazovati vsakih 12 do 15 let. Včasih pa na izjemno letino čakamo tudi več kot 15 let, pojasni določevalec gob Slavko Šerod.
Letos smo bili priča tudi več ekološkim katastrofam, je torej sploh varno nabirati gobe na dotičnih območjih?
Strokovnjaka pravita, da je nabiranje in prehranjevanje z gobami iz onesnaženega območja zelo tvegano za zdravje ljudi. Opozarjata, da je smiselno razmisliti tudi o uživanju divjačine, saj divjad med drugim redno uživa tudi gobe, ki so polne težkih kovin. Po katastrofi na Vrhniki so analize tal med drugim pokazale presežene mejne vrednosti kadmija, ki je izjemno kancerogen in ima zelo dolgo razpolovno dobo.
Glive imajo potencial, da rešijo svet!
Glive bi lahko očistile svet, oziroma ga bodo očistile. Ker se prehranjujejo z odpadlimi materiali in zdravijo vse udeležence s katerimi so v simbiozi ter tako pomagajo ohranjati naravno ravnovesje. Glive so zelo trdožive in najdemo jih v najrazličnejših habitatih. Njihova vloga v ekosistemih je zelo pomembna, saj predstavljajo naravne mehanizme za recikliranje. To počnejo s tem, da razgrajujejo organske snovi in tako predstavljajo bistven dejavnik kroženja hranil v ekosistemih. Proces čiščenja okolja s pomočjo gliv je znan kot bioremediacija oz mikroremediacija – naravni proces pri katerem glive razgradijo škodljive snovi v okolju do te mere, da niso več grožnja ostalim živim bitjem. Gobe so tako tudi pokazatelj zdravega okolja. Gobe so lahko tudi zdravilo. Zdravilne so predvsem lesne saprofitne vrste gob. Gobe vsebujejo polisaharide, beljakovine in razne vitamine.
Gobarimo odgovorno:
– Spoštujte gobe, saj so naravni uravnalci naravnega ravnovesja in ohranjanja biodiverzitete. ZATO GOB NE BRCAJTE IN TRGAJTE BREZ RAZLOGA!
– Gobo odrežite in jo na mestu, kjer ste jo našli očistite
– Ne nabirajte premladih gob, goba naj vsaj enkrat spusti trose preden jo poberemo
– Gobe nikoli ne polagamo v plastične vrečke, saj se na tako način lahko dobesedno skuhajo. Vedno jih nabiramo v košaro, saj tako med pohodom še naprej sejemo trose, ki padajo skozi reže košare
Pa uspešno in prijetno gobarjenje!
Lahko bi rekli, da bodo v prvih nedeljskih minutah glavne – besede. Tiste, ki se združujejo v poezijo in prozo. In vrejo, in rišejo zgodbe. Tiste, ki gledalce objamejo z gledališkega odra. In tiste, ki ujete v knjigah, na bralce čakajo na policah knjižnic. Vsi te svetovi besed so tudi svet nočnega gosta, Celjana Kristiana Koželja, igralca, pesnika, knjižničarja in gledališkega pedagoga. Na nedeljski nočni obisk ga je povabila Mojca Delač.
Pomemben del poti v visokogorje in sredogorje je za mnoge tudi obisk planinske koče. Te s svojo vedno bolj raznovrstno kulinarično ponudbo ne zagotavljajo le postojanke, kjer se lahko pohodniki okrepčajo in oskrbijo z nujnimi stvarmi za nadaljevanje pohoda, ampak so tudi prostor druženja. Na nočni obisk prihajata oskrbnika Koče na Klemenči jami pod Ojstrico Rado Novak in Valvasorjevega doma pod Stolom Aleš Štefe, dveh koč, ki sta po izboru slovenskih obiskovalcev gora – vsaka v svoji kategoriji – postali letošnji ”naj planinski koči”. Kaj vse sta oskrbnika vložila v to, da sta koči prejeli omenjeni naziv, boste izvedeli po polnoči.
Začenja se tradicionalni festival Stara trta v Mariboru. Vse do martinovega bo v mestu ob Dravi ponujal kulturne in kulinarične užitke. O glavnih poudarkih te tradicionalne prireditve, ohranjanju slovenske vinogradniške tradicije in kulture in družabnih dogodkih, svetovalka za odnose z javnostmi pri Zavodu za turizem Maribor-Pohorje Monika Jurišič Hlevnjak.
Pridružite se nam po polnoči, ko bomo v oddaji Nočni obisk iskali recepte za dolgo in uspešno zvezo. Število porok strmo upada že od 70tih let minulega stoletja. Takrat se je na leto povprečno poročilo 15.000 parov, lani pa je bilo sklenjenih malo manj kot 6500 zakonskih zvez. Ločitev pa je bilo v tem letu slabih 2400. A spremenila se je tudi narava sklepanja zakonskih zvez. Pred leti so se pogosto sklepale zaradi lažjega preživetja. Kaj pa danes? Odnose dojemamo vedno manj zavezujoče, ločitve pa že dolgo niso več tabu. Že zadnjih 10 let se na leto loči okoli 2300 slovenskih parov, ki so bilo v povprečju skupaj 14 let. Leo Ogrin bo v oddaji Nočni obisk zanimalo, kaj je recept za dolgo in uspešno zvezo in kdaj je čas, da vržemo puško v koruzo.
Začenja se Festival Mesto žensk, ki nam tokrat kliče: Zgrabi pogum, na obisk prihaja kritičarka in teoretičarka sodobnih scenskih umetnosti. Nada Vodušek je pred nočni mikrofon povabila eno od umetnic, Aljo Lobnik. Tema pogovora pa: sodobna dramska pisava, ženske umetnice in njihov položaj ter druge aktualne teme.
Dotaknili se bomo jeseni, pozdravil nas bo sobotni dež, pobožala ohladitev. Jeseni postanemo bolj melanholični in če pogrešate smeh in toplino, se v nočnem programu pridružite klepetu z Mojco Blažej Cirej.
Jaka Ivančič, 39-letni fotograf iz Ankarana, že vrsto let navdušuje uporabnike družbenih omrežij s svojimi krajinskimi fotografijami. Njegov talent je prepoznal tudi sloviti National Geographic, ki je Ivančičevo čarobno zimsko fotografijo Bleda razglasil za najlepšo krajinsko fotografijo leta 2018. Jaka ima za seboj kar nekaj razstav. Nazadnje je svoja dela postavil na ogled na Nizozemskem, lani pa so bila del v Moskvi gostujoče razstave Srce Kopra. Svojo fotografsko kariero razkriva v pogovoru s »čuvajem noči«, Iztokom Novakom Easyjem.
Damjane Kenda Hussu ni bilo strah zamenjati službe. Kot novinarska pripravnica je začela v naši hiši, danes pa jo lahko srečamo na hodnikih Cankarjevega doma. Njena poklicna in tudi ustvarjalna pot pa ima že ves čas isto stalnico – to je pisanje. Damjana Kenda Hussu piše v službi in doma. Piše pesmi za otroke, uganke in zgodbe, scenarije ter duhovite romane. Tudi besedila nekaterih najlepših in nagrajenih popevk so izpod njenega peresa. Ko Damjana Kenda Hussu piše, piše zavzeto in strastno in ne razmišlja o ničemer drugem. Kako rada pa govori? Prisluhnite nocojšnjemu nočnemu programu. Na Nočni obisk jo je povabil Iztok Konc.
Maribor je mesto z največ plesnimi šolami v Sloveniji, ena izmed najstarejših delujočih pa je plesna šola Rolly, ki letos zaznamuje 30 let uspešnega delovanja. Ustanovitelj, hkrati pa njen “oče in mama” je Branko Padjan, ki bo bost v studiu takoj po polnoči. O jubileju bo tekla beseda, pa tudi o časih, ko so bili nekateri plesi še prepovedani. Pripravlja Darinka Čobec.
Gledališče je njen drugi dom. In to nikakor ni kliše. Zadnji dve desetletji domuje v Prešernovem gledališču Kranj. Kot dramaturginja je podpisana pod toliko predstav v mnogih gledališčih, da se morda niti sama ne spomni več vseh. No, ne bomo ugibali. Jo bomo raje kar vprašali. Proces ustvarjanja letošnje postavitve dela Naš razred Tadeusza Slobodzianea v režiji Nine Rajić Kranjac je gotovo še zelo živ. Kajti kot pravi Marinka, jo še vedno najbolj veseli, ko se na vajah pojavi ustvarjalni drget, ko predstava v svojem iskanju in tipanju seže nekam daleč naprej in nekam globoko vase. Marinko Poštrak je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.
Judovsko civilizacijo, kulturo, zgodovino in religijo je tragično zaznamoval holokavst med drugo svetovno vojno. Tudi slovenskim Judom, ki so sooblikovali gospodarski in kulturni razvoj naših krajev, ni bilo prizaneseno. Maloštevilnim preživelim slovenska povojna oblast ni bila naklonjena. Judovski kulturni center v Ljubljani s svojimi aktivnostmi spodbuja k ponovnem razmisleku o tej temni plati zgodovine. Pred kratkim so v sodelovanju s Sinagogo Maribor s položitvijo spominskih znamenj v Ljubljani, tako imenovanih spotikavcev, simbolično vrnili 23 slovenskih Judov, žrtev holokavsta. Na nočni obisk prihaja direktor Judovskega kulturnega centra, Robert Waltl.
Zagotovo ste že velikokrat naleteli na sporočilo v stilu: poškodovanega so s helikopterjem slovenske vojske prepeljali v bolnišnico. Pa ste kdaj pomislili, kaj vse se skriva v ozadju takšnega prevoza, koliko ljudi in kdo vse sodeluje pri tovrstnih intervencijah? O vsem tem pilot vojaškega helikopterja Damijan Bevk v pogovoru s Sandijem Škvarčem.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Sara Berglez Zajec in njen mož Jaka Zajec sta poslovno uspešna. Zaljubljena v podeželje in v neokrnjeno naravo ustvarjata kar na treh kmetijah, ki so prostorsko zaokrožena celota. Pridelujeta aronijo in drugo jagodičevje, ne manjkajo pa tudi ovce in kokoši nesnice. Ob otroku Jaka najde čas še za obnovo starih domačij in ustvarjanje z lesom, Sara pa se ukvarja z zeliščarstvom in predelavo sadja. Nočni voditelj Robert Zajšek bo predstavil oba gosta in njuno delo.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
V goste prihaja dolgoletni turistični vodnik, svobodni fotograf in fotoreporter, profesor umetnostne zgodovine, potapljač, astronom in popotnik, Iztok Bončina. Z nami bo delil zgodbe s svojih svetovnih potovanj in dogodivščin, ki jih je s fotografijami ovekovečil za revijo National Geographic. Med drugim bomo spregovorili tudi o temi, ki mu je zadnja leta še posebej blizu, astroturizmu. Na klepet ga je povabil Sandi Horvat.
Aleksandra Borštnar Maček, profesorica nemščine in univerzitetna diplomirana novinarka z dolgoletnimi izkušnjami iz poučevanja nemščine odraslih in otrok ter urejanja učbenikov, tujejezične literature in slovarjev, zadnjih deset let dela kot strokovna in idejna vodja jezikovnih tečajev za otroke in odrasle na lastnem izobraževalnem podjetju SAMA Navitas d.o.o. Je mati dveh majhnih otrok, ki vsak prosti trenutek izkoristi za družinske sprehode v naravi, za kolesarjenje ali jogo ter druženje s prijatelji, ki jih ima doma in po svetu. Študijske izkušnje v tujini in številna potovanja po svetu so ji prinesla pomembno spoznanje: »Slovenija je zagotovo ena najlepših dežel tega sveta, znanje tujih jezikov pa posamezniku odpira vrata v svet”. Potrebujemo oboje: bogate povezave s svetom ter mir in toplino doma.
Na nočni obisk pride Borut Bric, Novogoričan, ki svoj čas posveča raziskovanju moške osebnosti. Kot raziskovalec moškosti in svetovalec za zdravo osebnostno rast organizira moške skupine – delavnice, na katerih se moški soočijo s svojo avtentičnostjo in eksistenco. V skupinah se moški družijo in skozi lastne življenjske izkušnje razbijajo stereotipe o spolnih vlogah, ki jih narekuje družba, in položaju sodobnega moškega. V času, ko se moške in ženske družbene vloge naglo spreminjajo, je pomembno, da te izzive raziskujemo, meni gost, ki bo moške svetove razkrival v pogovoru z voditeljico Barbaro Čepirlo.
Ženski hitrostni rekord Slovenske planinske poti je bil letos izboljšan dvakrat. Po polnoči se nam bo v Nočnem obisku pridružila aktualna rekorderka Katja Kegl Vencelj. Za 600 kilometrov dolgo pot, ki poteka od Maribora do Ankarana in ima 45 tisoč višinskih metrov vzpona, je naša gostja potrebovala dobrih osem dni. Z njo se bomo pogovarjali o izkušnjah na poti, iskanju motivacije med tovrstnimi ekstremnimi podvigi in povezavah med tekom in planinstvom. Govorili pa bomo tudi o smislu postavljanja rekordov na tovrstnih poteh.
Kdo se še kdaj v življenju ni srečal s klopotcem? Njegov glas in izvirno podobo srečamo med izleti v haloška, prleška in druga vinorodna območja Slovenije. Ljubiteljski zbiralec pričevanj o tem fenomenu kulturne dediščine, Drago Korade, je o klopotcih napisal nadvse pregledno monografijo. Gosta predstavlja Darinka Čobec.
Neveljaven email naslov