Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mitja Zupančič je »Z morjem na ti«, je pa tudi avtor monografije o svetilnikih vzdolž vzhodne jadranske obale, izkušen morski poznavalec in raziskovalec ter ljubitelj vsega, kar je povezano z morjem. Obrazi z Jadrana je njegova serija dokumentarnih reportaž zgodb o ljudeh, ki jih je od vedno povezovalo morje. V prvi julijski noči vabimo na radijsko plovbo – od Cresa do Visa – po polnoči.
Jadranski otoki imajo zgodbe in bogato zgodovino
Mitja Zupančič je »Z morjem na ti«, je pa tudi avtor monografije o svetilnikih vzdolž vzhodne jadranske obale, izkušen morski poznavalec in raziskovalec ter ljubitelj vsega, kar je povezano z morjem. Obrazi z Jadrana je njegova serija dokumentarnih reportaž zgodb o ljudeh, ki jih je od vedno povezovalo morje.
1777 kilometrov jadranske obale, 1244 otokov (med njimi so tudi grebeni in čeri), 47 je naseljenih. V visoki turistični sezoni morda še preveč – na otoku Unije v juliju in avgustu denimo beležijo indeks 800-kratnega povečanja prebivalcev. Ko pride jesen, ko se konča turistična sezona, pa so otoki osameli, ljudje odhajajo. In to se dogaja tudi na tistih, bolj popularnih otokih. Tudi sicer je (ne)naseljenosti otokov oziroma vedno manj stalnih “otočanov” težava.
Predstavljajte si, da starši z otoka Lastovo otroke pošljejo na šolanje v Split in potem niso finančno zmožni, da bi otroci med počitnicami prišli domov ali da bi oni med letom odšli na obisk. Tudi subvencije (trajektnih povezav) ne pomagajo in niso dovolj.
Kaj bi pomagalo? Kaj narediti, da bi se ljudje vračali? Verjetno je rešitev revitalizacija otokov, razmišlja Mitja Zupančič, kar se z očiščevanjem poljedelskih površin in oživljanjem ribiške industrije na nekaterih otokih že dogaja. Najlepši primer dobre prakse je po njegovem mnenju otok Brač.
Otoško življenje ni enostavno, skoraj v celoti je povezano z naravo in, seveda, z morjem. Na Jadranu je sardela tista, ki je od nekdaj zagotavljala preživetje. Stari ribiči pravijo:
Dokler bo v zraku vonj po sveži ribi, po friškinu, toliko časa ne bo lakote. In to velja še danes.
Ribiška barka pač nima kurza, enostavno gre za ribo.
5424 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Mitja Zupančič je »Z morjem na ti«, je pa tudi avtor monografije o svetilnikih vzdolž vzhodne jadranske obale, izkušen morski poznavalec in raziskovalec ter ljubitelj vsega, kar je povezano z morjem. Obrazi z Jadrana je njegova serija dokumentarnih reportaž zgodb o ljudeh, ki jih je od vedno povezovalo morje. V prvi julijski noči vabimo na radijsko plovbo – od Cresa do Visa – po polnoči.
Jadranski otoki imajo zgodbe in bogato zgodovino
Mitja Zupančič je »Z morjem na ti«, je pa tudi avtor monografije o svetilnikih vzdolž vzhodne jadranske obale, izkušen morski poznavalec in raziskovalec ter ljubitelj vsega, kar je povezano z morjem. Obrazi z Jadrana je njegova serija dokumentarnih reportaž zgodb o ljudeh, ki jih je od vedno povezovalo morje.
1777 kilometrov jadranske obale, 1244 otokov (med njimi so tudi grebeni in čeri), 47 je naseljenih. V visoki turistični sezoni morda še preveč – na otoku Unije v juliju in avgustu denimo beležijo indeks 800-kratnega povečanja prebivalcev. Ko pride jesen, ko se konča turistična sezona, pa so otoki osameli, ljudje odhajajo. In to se dogaja tudi na tistih, bolj popularnih otokih. Tudi sicer je (ne)naseljenosti otokov oziroma vedno manj stalnih “otočanov” težava.
Predstavljajte si, da starši z otoka Lastovo otroke pošljejo na šolanje v Split in potem niso finančno zmožni, da bi otroci med počitnicami prišli domov ali da bi oni med letom odšli na obisk. Tudi subvencije (trajektnih povezav) ne pomagajo in niso dovolj.
Kaj bi pomagalo? Kaj narediti, da bi se ljudje vračali? Verjetno je rešitev revitalizacija otokov, razmišlja Mitja Zupančič, kar se z očiščevanjem poljedelskih površin in oživljanjem ribiške industrije na nekaterih otokih že dogaja. Najlepši primer dobre prakse je po njegovem mnenju otok Brač.
Otoško življenje ni enostavno, skoraj v celoti je povezano z naravo in, seveda, z morjem. Na Jadranu je sardela tista, ki je od nekdaj zagotavljala preživetje. Stari ribiči pravijo:
Dokler bo v zraku vonj po sveži ribi, po friškinu, toliko časa ne bo lakote. In to velja še danes.
Ribiška barka pač nima kurza, enostavno gre za ribo.
Neveljaven email naslov