Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Doktorica Saša Babič. Raziskovalka, folkloristka, lingvistična antropologinja. Avtorica knjige Beseda ni konj, ki išče in razlaga izvor, strukturo in klasificira folklorne obrazce. 300 kosmatih medvedov, to se sliši zapleteno kot pajkova rit, zato bomo takoj po polnoči potili križev pot in se spraševali, ali čarobni obrazci zares odganjajo tatove, nevihte in demone. Ali beseda res ni konj, je z gostjo ugotavljal voditelj Jure K. Čokl.
Zakaj ni zdravo, da Slovenci ne znamo preklinjati tako sočno kot drugi narodi nekdanje skupne države
Doktorica Saša Babič. Raziskovalka, folkloristka, lingvistična antropologinja. Avtorica knjige Beseda ni konj, ki išče in razlaga izvor, strukturo in klasificira folklorne obrazce. Tristo kosmatih medvedov, to se sliši zapleteno kot pajkova rit, zato smo takoj po polnoči potili križev pot in se spraševali, ali čarobni obrazci zares odganjajo tatove, nevihte in demone.
Vraževerje je, pravi dr. Saša Babič, še kako živo tudi v Sloveniji, čeprav bi težko rekli, da smo bolj ali manj vraževerni od drugih narodov. Imamo pa kljub vsemu za vsak slučaj pri sebi kovanec za srečo, zajčjo tačko, lesenega slončka iz Indije, sliko Ronalda ali kar koli drugega, kar nam naj bi prinašalo srečo. Posebno mesto imajo tudi uroki – naši predniki so na primer verjeli, da je lahko zlobna soseda pogledala kravo tako grdo, da je ta nehala dajati mleko. Menda v podobne stvari ponekod verjamejo še danes.
Slovenci ne preklinjamo toliko kot naši nekdanji rojaki v skupni državi. To pomeni, da smo bolj ponotranjili mehanizem samocenzure in prevzemanja krivde, kar je, pravi dr. Saša Babič, vpliv vzgoje, ki temelji na cerkvenih naukih. Dejstvo, da preklinjamo manj, ni zdravo. Prav lahko se zgodi, da zaradi pomanjkanja sprostitve ob preklinjanju nastanejo zdravstvene težave – boli nas trebuh ali pa morda ne spimo, če jezo potlačimo in potem razmišljamo, kaj bi morali narediti, pa nismo.
Tudi preklinjanje ima lahko posebne, olajševalne okoliščine. Če na primer preklinjamo v avtomobilu in celo pred otroki na zadnjih sedežih, to ni tako zelo hudo, kakor v drugih primerih. Preklinjanje namreč deluje kot sprostitveni mehanizem in ob njem nam odleže, stres pa je tako najpogosteje premagan.
Če kletvice pomagajo ali ne, je tudi stvar značaja naroda. Tega lahko do neke mere razberemo tudi iz jezika, ki ga narod govori. Tako naj bi veljalo, da smo precej bolj hladnokrvni od naših južnih sosedov. A brez skrbi – smo tudi precej bolj sproščeni od narodov, ki živijo na severu naše celine, sklene dr. Saša Babič.
5424 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Doktorica Saša Babič. Raziskovalka, folkloristka, lingvistična antropologinja. Avtorica knjige Beseda ni konj, ki išče in razlaga izvor, strukturo in klasificira folklorne obrazce. 300 kosmatih medvedov, to se sliši zapleteno kot pajkova rit, zato bomo takoj po polnoči potili križev pot in se spraševali, ali čarobni obrazci zares odganjajo tatove, nevihte in demone. Ali beseda res ni konj, je z gostjo ugotavljal voditelj Jure K. Čokl.
Zakaj ni zdravo, da Slovenci ne znamo preklinjati tako sočno kot drugi narodi nekdanje skupne države
Doktorica Saša Babič. Raziskovalka, folkloristka, lingvistična antropologinja. Avtorica knjige Beseda ni konj, ki išče in razlaga izvor, strukturo in klasificira folklorne obrazce. Tristo kosmatih medvedov, to se sliši zapleteno kot pajkova rit, zato smo takoj po polnoči potili križev pot in se spraševali, ali čarobni obrazci zares odganjajo tatove, nevihte in demone.
Vraževerje je, pravi dr. Saša Babič, še kako živo tudi v Sloveniji, čeprav bi težko rekli, da smo bolj ali manj vraževerni od drugih narodov. Imamo pa kljub vsemu za vsak slučaj pri sebi kovanec za srečo, zajčjo tačko, lesenega slončka iz Indije, sliko Ronalda ali kar koli drugega, kar nam naj bi prinašalo srečo. Posebno mesto imajo tudi uroki – naši predniki so na primer verjeli, da je lahko zlobna soseda pogledala kravo tako grdo, da je ta nehala dajati mleko. Menda v podobne stvari ponekod verjamejo še danes.
Slovenci ne preklinjamo toliko kot naši nekdanji rojaki v skupni državi. To pomeni, da smo bolj ponotranjili mehanizem samocenzure in prevzemanja krivde, kar je, pravi dr. Saša Babič, vpliv vzgoje, ki temelji na cerkvenih naukih. Dejstvo, da preklinjamo manj, ni zdravo. Prav lahko se zgodi, da zaradi pomanjkanja sprostitve ob preklinjanju nastanejo zdravstvene težave – boli nas trebuh ali pa morda ne spimo, če jezo potlačimo in potem razmišljamo, kaj bi morali narediti, pa nismo.
Tudi preklinjanje ima lahko posebne, olajševalne okoliščine. Če na primer preklinjamo v avtomobilu in celo pred otroki na zadnjih sedežih, to ni tako zelo hudo, kakor v drugih primerih. Preklinjanje namreč deluje kot sprostitveni mehanizem in ob njem nam odleže, stres pa je tako najpogosteje premagan.
Če kletvice pomagajo ali ne, je tudi stvar značaja naroda. Tega lahko do neke mere razberemo tudi iz jezika, ki ga narod govori. Tako naj bi veljalo, da smo precej bolj hladnokrvni od naših južnih sosedov. A brez skrbi – smo tudi precej bolj sproščeni od narodov, ki živijo na severu naše celine, sklene dr. Saša Babič.
Neveljaven email naslov