Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zasavčanka Marjeta Hribar se včasih v šali poimenuje novodobna rudarka. Pravi, da je to eden lepših nazivov za to, kar dela. Ko obdeluje premog in iz njega ustvarja nakit, je namreč večina njenega ateljeja in tudi ona sama črna. Podobno kot rudarji, ki so nekoč delali v njej bližnjih rudnikih. Premog je nočno gostjo spremljal že v otroštvu. Preživela ga je v rudarski koloniji v Zagorju ob Savi, kjer je od časa do časa z veseljem izmaknila kakšen kos tega kuriva:
Oblikovalka Marjeta Hribar je "tista punca s premogom"; njen nakit prodajajo celo v New Yorku, krono iz premoga pa bo nosila tudi mis Slovenije 2018
Zasavčanka Marjeta Hribar se včasih v šali poimenuje novodobna rudarka. Pravi, da je to eden lepših nazivov za to, kar dela. Ko obdeluje premog in iz njega ustvarja nakit, je namreč večina njenega ateljeja in tudi ona sama črna. Podobno kot rudarji, ki so nekoč delali v njej bližnjih rudnikih. Premog je nočno gostjo spremljal že v otroštvu. Preživela ga je v rudarski koloniji v Zagorju ob Savi, kjer je od časa do časa z veseljem izmaknila kakšen kos tega kuriva:
“Opazovala sem ta njegov lesk. Zdel se mi je kot tak črni dragulj.”
Z njim je včasih porisala stene, skoraj vedno ga je morala vrniti. Po letih in številnih preizkušenih načinih ustvarjanja nakita pa se je premog nedavno vrnil k njej. Preden je lahko iz njega začela izdelovati uhane, prstane, zapestnice, ogrlice, obeske, manšetne gumbe, ga je morala dobro spoznati, pravi:
“S premogom so delali že Rimljani in stari Kitajci, a nimamo najdb, ker so kosi razpadli, saj jih niso znali primerno zaščititi. Dve leti je trajalo, da sem prišla do forme, ki sem jo želela imeti. Dolgo sem iskala način, kako ga obdelati, da bo zdržal okvirno 100 let. Dala sem ga v zamrzovalnik, da bi videla, kako se odziva na mraz. Da bi videla, kako se odziva na toploto, sem ga dala na radiator. Pa potem spet na hladno in nato na sonce.”
Marjeto Hribar v lokalnem okolju poznajo kot “tisto punco s premogom”. S temi besedami jo je poiskal tudi starejši gospod, ki se je odločil, da ji pokaže prostor v gozdu, kjer so še vedno drobne žile premoga. Sogovornica se tja običajno odpravi z nahrbtnikom na kakšen deževen dan:
“Nekateri ljudje gredo po dežju po gobe, jaz grem po premog. Ko se vračam, je moj nasmešek toliko bolj širok, kolikor več premoga je v nahrbtniku.”
Eno od bolj zahtevnih naročil, če ne kar najbolj zahtevno, ki ga je prejela do zdaj, je izdelava krone za aktualno miss eco Slovenije. “Ko sem prejela klic, sem se vprašala, kaj? Kako črna krona? Gre za nekaj, česar ne delaš vsak dan in zato je projekt zahteval kar nekaj neprespanih noči,” razlaga Marjeta Hribar in dodaja:
“Pri takem projektu moraš zelo hitro rasti glede na svoje oblikovalske sposobnosti. Morala sem ugotovila, kako jo bom izdelala. Na koncu sem se odločila za kombinacijo črnega premoga – večjih, brušenih kamnov in manjših, naravno oblikovanih koščkov –, ter zelenega stekla. Miss eco Slovenije ima namreč zeleno lento.”
Izdelava te krone ji je vzela en mesec, načrtovala jo je dva meseca. Zdaj je na njeni mizi že naslednja krona. To bo od septembra dalje nosila nova miss Slovenije.
Marjetin nakit sicer prodajajo tudi v New Yorku, z veseljem pa tudi doma sprejme tiste, ki se včasih podajo na daljšo, drugič krajšo pot, da bi kupili njene izdelke.
“Zgodbo o nakitu iz premoga sta tujca iz Nemčije zasledila, ko sta bila pri nas na počitnicah. Odločila sta se, da me poiščeta v mojem domačem kraju in si ogledata nakit. Sosede sta spraševala po “tisti punci s premogom”, oni pa so ju usmerili do pravega stanovanja. To je bil zame šok, da se nekdo tako zelo potrudi, da lahko s seboj odnese košček Slovenije,” razlaga sogovornica.
Premog na modnih dodatkih pa bodo čisto zares lahko že kmalu s seboj naokoli nosili tisti, ki se jim bodo prikupili čevlji, ki bodo okrašeni s to več milijonov let staro kamnino.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Zasavčanka Marjeta Hribar se včasih v šali poimenuje novodobna rudarka. Pravi, da je to eden lepših nazivov za to, kar dela. Ko obdeluje premog in iz njega ustvarja nakit, je namreč večina njenega ateljeja in tudi ona sama črna. Podobno kot rudarji, ki so nekoč delali v njej bližnjih rudnikih. Premog je nočno gostjo spremljal že v otroštvu. Preživela ga je v rudarski koloniji v Zagorju ob Savi, kjer je od časa do časa z veseljem izmaknila kakšen kos tega kuriva:
Oblikovalka Marjeta Hribar je "tista punca s premogom"; njen nakit prodajajo celo v New Yorku, krono iz premoga pa bo nosila tudi mis Slovenije 2018
Zasavčanka Marjeta Hribar se včasih v šali poimenuje novodobna rudarka. Pravi, da je to eden lepših nazivov za to, kar dela. Ko obdeluje premog in iz njega ustvarja nakit, je namreč večina njenega ateljeja in tudi ona sama črna. Podobno kot rudarji, ki so nekoč delali v njej bližnjih rudnikih. Premog je nočno gostjo spremljal že v otroštvu. Preživela ga je v rudarski koloniji v Zagorju ob Savi, kjer je od časa do časa z veseljem izmaknila kakšen kos tega kuriva:
“Opazovala sem ta njegov lesk. Zdel se mi je kot tak črni dragulj.”
Z njim je včasih porisala stene, skoraj vedno ga je morala vrniti. Po letih in številnih preizkušenih načinih ustvarjanja nakita pa se je premog nedavno vrnil k njej. Preden je lahko iz njega začela izdelovati uhane, prstane, zapestnice, ogrlice, obeske, manšetne gumbe, ga je morala dobro spoznati, pravi:
“S premogom so delali že Rimljani in stari Kitajci, a nimamo najdb, ker so kosi razpadli, saj jih niso znali primerno zaščititi. Dve leti je trajalo, da sem prišla do forme, ki sem jo želela imeti. Dolgo sem iskala način, kako ga obdelati, da bo zdržal okvirno 100 let. Dala sem ga v zamrzovalnik, da bi videla, kako se odziva na mraz. Da bi videla, kako se odziva na toploto, sem ga dala na radiator. Pa potem spet na hladno in nato na sonce.”
Marjeto Hribar v lokalnem okolju poznajo kot “tisto punco s premogom”. S temi besedami jo je poiskal tudi starejši gospod, ki se je odločil, da ji pokaže prostor v gozdu, kjer so še vedno drobne žile premoga. Sogovornica se tja običajno odpravi z nahrbtnikom na kakšen deževen dan:
“Nekateri ljudje gredo po dežju po gobe, jaz grem po premog. Ko se vračam, je moj nasmešek toliko bolj širok, kolikor več premoga je v nahrbtniku.”
Eno od bolj zahtevnih naročil, če ne kar najbolj zahtevno, ki ga je prejela do zdaj, je izdelava krone za aktualno miss eco Slovenije. “Ko sem prejela klic, sem se vprašala, kaj? Kako črna krona? Gre za nekaj, česar ne delaš vsak dan in zato je projekt zahteval kar nekaj neprespanih noči,” razlaga Marjeta Hribar in dodaja:
“Pri takem projektu moraš zelo hitro rasti glede na svoje oblikovalske sposobnosti. Morala sem ugotovila, kako jo bom izdelala. Na koncu sem se odločila za kombinacijo črnega premoga – večjih, brušenih kamnov in manjših, naravno oblikovanih koščkov –, ter zelenega stekla. Miss eco Slovenije ima namreč zeleno lento.”
Izdelava te krone ji je vzela en mesec, načrtovala jo je dva meseca. Zdaj je na njeni mizi že naslednja krona. To bo od septembra dalje nosila nova miss Slovenije.
Marjetin nakit sicer prodajajo tudi v New Yorku, z veseljem pa tudi doma sprejme tiste, ki se včasih podajo na daljšo, drugič krajšo pot, da bi kupili njene izdelke.
“Zgodbo o nakitu iz premoga sta tujca iz Nemčije zasledila, ko sta bila pri nas na počitnicah. Odločila sta se, da me poiščeta v mojem domačem kraju in si ogledata nakit. Sosede sta spraševala po “tisti punci s premogom”, oni pa so ju usmerili do pravega stanovanja. To je bil zame šok, da se nekdo tako zelo potrudi, da lahko s seboj odnese košček Slovenije,” razlaga sogovornica.
Premog na modnih dodatkih pa bodo čisto zares lahko že kmalu s seboj naokoli nosili tisti, ki se jim bodo prikupili čevlji, ki bodo okrašeni s to več milijonov let staro kamnino.
Na nočni obisk prihaja član Prešernovega gledališča Kranj. V zadnjih letih se je po mnenju gledalcev in strokovne javnosti izoblikoval v pretanjenega interpreta psihološko najzahtevnejših vlog. Nedavno je prejel gledališko nagrado Duše Počkaj za nastope v uprizoritvah Naš razred, Ob zori in Strahovi. Za sabo ima skupaj 50 gledaliških, filmskih in televizijskih vlog. Širše občinstvo ga je med drugim spoznalo v filmu Posledice ter televizijski seriji Reka ljubezni. Smo v času pandemije, ki pomembno kroji usodo ter razvoj gledališča in filma. Pred kakšnimi izzivi je svet igre? Je igralcem težje igrati, če je dvorana napol prazna ali obratno? O vsem tem v pogovoru z igralcem Blažem Setnikarjem, ki ga bo nekaj minut po polnoči gostil Marko Rozman.
Barbara Volčič je ženska, ki ljubi morje, čeprav se je z morja odselila. Ljubi kamero in kamera njo, a zdaj dela v njenem zakulisju. Ne nastopa na odru, a piše za oder. In predvsem ves čas piše. Takrat, ko je stanovanje lepo pospravljeno, sicer ji ne gre. Očitno je dobro pospravljeno, saj izpod njenega peresa nastajajo televizijski scenariji, gledališke komedije in nedavno tudi knjiga Počeni okvirji, male erotične prigode, ki bo v kratkem izšla tudi kot zvočna knjiga. Tisti, ki jo poznajo, vedo, da je ustvarjalna na mnogih področjih : izdeluje nakit, predela pohištvo, polaga ploščice, pleska, kaj prežaga, poje v zboru in vozi svoj stari, a še dobro delujoči Škodilak. Prigode z njim lahko beremo na družbenih omrežjih in nabralo se jih že toliko, da bi morda lahko tudi o njem napisala knjigo prigod.
Na Nočni obisk prihaja Saša Lendero. Na vprašanje, katera lastnost jo najbolj krasi, najprej v smehu odgovori, da ima cel kup dobrih lastnosti. Ko pa naredi izbor, izpostavi, da je njena najboljša lastnost ta, da ima rada ljudi in da se trudi, da ne bi nikogar prizadela. Saši Lendero je lansko zimo umrla mama. Zelo jo pogreša. Včasih še vedno sliši njene besede tako jasno, da ji odgovarja in se šele potem zave, da govori le ona sama. Tem za pogovor je še več. S priljubljeno pevko Sašo Lendero se bo v noči s četrtka na petek pogovarjal Iztok Konc. Pridružite se jima tudi vi. Foto: Saša Lendero
Profesor Aleš Arih je predsednik Domovinskega društva generala Maistra v Mariboru in pobudnik spominskih prireditev na Zavrhu, ki bodo tam letos že 35-tič. V nočnem klepetu z Darinko Čobec pa se bo takoj po polnoči dotaknil še zaznamovanja 100. obletnice koroškega plebiscita. Ponovili bomo pogovor z najzdravnikoma iz skupine kardiologov, ki sta bila izbrana na izboru Moj zdravnik, z Manjo Weingerl pa bomo obiskali Kolumbijo. Zgodovinar dr. Danijel Grafenauer bo spregovoril o prepletanju poklicnega dela z družinskim spominom na svoje koroške korenine.
Kot srednješolec je rad in uspešno debatiral v debatnem klubu gimnazije v Novem mestu. Najbrž je tudi to pripomoglo k temu, da še danes rad komunicira. Predvsem profesionalno, a tudi zasebno je sproščen in zanimiv sogovornik. Domače mu je področje kulture, rad ima gledališče in glasbo. Do delovanja na teh področjih sta ga pripeljala ljubezen do umetnosti in malo tudi splet naključij. Po izobrazbi je diplomirani sociolog in zgodovinar. Živi v Ljubljani, a ostaja ponosen “Podgurc”, kot si radi pravijo Novomeščani. Je vodja odnosov z javnostmi javnega zavoda Kino Šiška. Skupaj z ekipo se v zadnjih mesecih pri svojem delu srečuje s številnimi omejitvami in izzivi, ki jih prinaša negotova sedanjost. Človek, ki veliko ve o tem, kaj in kako sporočati drugim. Rok Avbar v nočnem pogovoru z Nado Vodušek.
Željka Bohar je pred štirimi leti zbolela za avtoimuno boleznijo ščitnice. Hashimotov tiroiditis je diagnoza, ki je s seboj prinesla kopico strahov, skrbi in predvsem potrebo po spremembi življenja. Bolezen, ki predstavlja eno od pogostih avtoimunskih oblik bolezni ščitnice, je Željko Bohar doletela v trenutku, ko je sama bila na strmi poti poslovnega uspeha. Hiter tempo družinskega življenja in predvsem dela na samostojni podjetniški poti so zamenjali neprestana utrujenost, pomanjkanje spanca in energije, stres ter pridobivanje na telesni teži. »Vse to so bili znaki in simptomi, ki sem jih ignorirala leta in leta. Jaz sem vse te znake dojemala kot nekaj normalnega. Da je normalno, ker toliko delam in sem vedno v pogonu, da sem tudi ob vikendih, ne samo ob koncu dneva utrujena, da spim zgolj po štiri, pet ur na dan. Ampak ni bilo normalno. Sama sem odraščala s prepričanjem, kot verjetno večina žensk, da moramo ženske potrpeti, zdržati vsak dodatni napor. Da moramo na nek način na sebe malce pozabiti. In šele tedaj, ko sem zbolela, sem začela dojemati, da je nekaj hudo narobe«, je v nočnem pogovoru na 1. programu Radia Slovenija, povedala Željka Bohar. Po prvih pregledih pri zdravniku so tudi krvni testi sicer pokazali normalno delovanje ščitnice. Vsi znaki so, po besedah Boharjeve, kazali zgolj na dve bolezni; prekomerno rast kandide in izgolerost. Glede na življenjski tempo, ki je takrat narekoval njen vsakdan, je vse bolj kazalo na izgorelost. »Zato sem tudi potem dobila antidepresive, ki se po več mesecih jemana seveda niso obnesli, vsi znaki so še vedno ostajali. Začela sem obiskovati tudi psihoterapijo in tam razčiščevati vse travme, nerešene zadeve, ki so me dolga leta podzavestno spremljale in dobesedno mučile. Ampak še vedno se nisem dobro počutila. Čutila sem, da je nekaj narobe, zato sem sama začela raziskovati kaj bi lahko bilo narobe z mano. Naposled sem si sama plačala podrobne krvne raziskave, ki so pokazale nepravilno delovanje ščitnice. To sem skozi leto skoraj, da popolnoma uničila«, izpostavi Željka Bohar. Ko je tudi s strani zdravnikov dobila potrditev diagnoze avtoimune bolezni ščitnice se je pravo delo šele začelo. Sledilo je iskanje informacij kako naprej? Katera dieta je primerna? Kaj vse škodi oziroma je primerno za regeneracijo, ne samo ščitnice, ampak celotnega telesa.
Pred štirimi leti smo se z Željko Bohar pogovarjali o tem, kako živi svoje sanje. Takrat je bila na strmi poti do vrha poslovne kariere. A simptomi, ki so narekovali nenasitno utrujenost, slabo počutje brez energije, depresijo, so jo naposled le privedli do diagnoze avtoimune bolezni ščitnice. Hashimotov tiroiditis. O strmem padcu, ko za seboj puščaš ves vloženi trud, energijo, denar za poslovni uspeh in čez noč spremeniš ne samo svoje, ampak tudi življenje bližnjih se bomo pogovarjali z Željko Bohar, ki bo z nami delila svojo zgodbo.
Jesen je tu. Kostanjarji so že postavili hišice, iz njih lepo diši, koronavirus nam žre živce, pod političnim površjem vre. Ampak o politiki se ponoči ne bomo pogovarjali, pravi Mojca Blažej Cirej. Vse drugo pa je dovoljeno in zaželeno – od porabe turističnih bonov do žalovanja, od vaših pesmi in šal do obravnave grdobij, ko se nekateri izživljajo nad živalmi. Mislimo na gosko, ki jo je objestna druščina nalašč zbila z avtom. Pa še ena ljudska pravljica vas čaka – če bo sploh prišla na vrsto.
V nočnem programu bomo gostili Novogoričana Gorazda Humarja. Poklicno pot je kot gradbenik večinoma posvetil graditvi mostov. Sicer pa so mostovi njegova ljubezen in strast. Podpisal se je pod 12 knjig o znamenitih slovenskih mostovih – od Solkanskega, ki se ponaša z največjim kamnitim lokom na svetu, pa do Zmajskega v Ljubljani. Njegovo znanstvenoraziskovalno delo na tem področju ga uvršča med največje poznavalce tako doma kot tudi v širšem prostoru. Nočni program bo povezala Ingrid Kašca Bucik.
Nocojšnji nočni prinaša časopisnice. To je podnaslov knjige Strah, da se bo ustavil čas. V etru bodo kratke zgodbe s sodobno tematiko, pospremljeno z avtorjevo zgovorno fabulo in univerzalnim sporočilom, obdane s pesmimi, za katere je dobitnik številnih prestižnih nagrad in priznanj napisal besedilo. Zgodbe Ferija Lainščka bo prebirala voditeljica Lucija Grm.
Na nočni klepet smo povabili Petro Dobnikar, akademsko pianistko in profesorico klavirja na Konservatoriju za glasbo in balet v Mariboru. Obožuje ljudi, zvok, naravo in čudež življenja. Govorili bomo o zanimivi knjigi, ki se bere z obeh strani – na eni je poučna pravljica za otroke, Izgubljena lučka, druga stran pa je namenjena odraslim, in sicer je Priročnik za ustvarjanje polja ljubezni z recepti. Na nočni klepet jo je povabil Robert Zajšek.
»Izraziti samega sebe v teh dnevih je junaštvo, živeti svoja prepričanja, povedati jih naravnost,« pravi v svojih stihih raper Zlatan Čordić- Zlatko. Čeprav je že desetletje in pol stalnica sicer turbulentne slovenske rap scene, sebe raje označuje kot pesnika in kot potnika skozi življenje. Boksar, ki obožuje Cankarja, ljubitelj nogometa, ki vse dobre tekste spiše na slab dan. Vajen je žaljivk in zmerljivk ter si morda prav zato želi živeti v družbi, kjer bodo prevladali razumevanje, strpnost in sodelovanje. Ga mika vstop v politiko ali bi raje ostal poredni hip hop fant, nebodigatreba, ki z ulice jezi »esteblišment«? Zlatan Čordić Zlatko prihaja na nočni obisk, z njim se bo pogovarjal Bojan Leskovec.
Ali drži, da vsi triatlonci trenirajo po 6 ur dnevno? Kaj ima trening triatlona skupnega s plesom zumbe? Ali triatlonec svoje kolo ponoči res priklene na posteljo? In pa, ste že slišali za ekvilateralni triatlon? Miti in resnice o triatlonu v pogovoru z Mitjo Morijem iz Triatlonskega kluba Ljubljana. Vaša spremljevalka v nočnem programu bo Špela Novak.
Tokratna gostja oddaje Nočni obisk bo mag. Tea Hvala, komparativistka in sociologinja kulture, ki se giblje med številnimi poklici, ki kažejo njeno zanimanje za uprizoritveno umetnost, literaturo, strip, pedagogiko, politično teorijo in samonikel aktivizem s feminističnim predznakom. V času, ko je Ljubljana že 26. leto zapored prizorišče mednarodnega festivala Mesto žensk, jo je pred mikrofon povabila Martina Černe.
V goste smo nocoj povabili sogovornika, ki je življenje posvetil gostinstvu, natančneje strežbi. Ivan Petre je upokojeni učitelj strežbe. V 39-ih letih poučevanja je v poklicu, ki je nekoč veljal za izjemno cenjenega, izmojstril nešteto natakaric in natakarjev. Z vse Primorske, pa tudi z drugih koncev nekdanje Jugoslavije. Izolska gostinska šola je nekoč veljala za eno izmed najboljših šol. Tudi po zaslugi učiteljev, kot je bil Ivan Petre. Naš nočni gost je tudi velik ljubitelj narave. Je ribič, ki skrbi za to, da v reki Rižani raste nov živelj in da njeno obrežje ostaja čisto ter neokrnjeno. Je tabornik, ki se taborjenju ni izneveril zadnjih 44 let, za zdravje pa skrbi, kot samo pravi z »agro fitnesom«. Na nočni klepet ga je povabila Barbara Kampos.
Na Nočni obisk prihaja profesorica specialne in rehabilitacijske pedagogike ter popotnica Barbara Marič. Uživa v svojem poklicu, navdušena pa je tudi nad naravo in potovanji. Ko si zaželi, se brez pomislekov odpravi na pot, razlaga. Afrika jo vedno znova očara s svojo prvinskostjo, zato je na tej celini preživela dobro desetletje, vsako leto po nekaj mesecev. Azija ji pomeni oddih, tam se namreč lahko sprosti, latinski svet pa doživlja kot magnet s pozitivno energijo in očarljivimi ljudmi. Na potovanjih pa so zanjo najpomembnejši odnosi, spoznavanje kulture in trekingi. Barbara Marič bo svoje popotniške zgodbe delila v pogovoru s Petro Medved.
Na nočni obisk prihaja Silvija Janežič, direktorica zaposlitvenega centra Dlan v Mariboru, ki od leta 2007 zagotavlja delovna mesta invalidom na zaščitenih delovnih mestih. Številni so tam našli delo in z njim prepotrebno samozavest. Silvija, ki je doma iz Mokronoga in zdaj živi v Ljubljani, jim je bila ob tem v pomoč. Sicer pa rada pove, da njen jekleni konjiček na jesen kaže dobrih šest tisoč kilometrov več kot spomladi, da obožuje tiste kotičke Slovenije, ki jih skorajda ni na družbenih omrežjih, še vedno pa ima v spominu stiske in veselja ob prehojenih kilometrih poti Camino de Santiago. Po eni uri bomo gostili glasbenika Petra Andreja, po drugi stopili v vinograde nad Trstom, po tretji srečali enega bolj prepoznavnih mariborskih glasbenih ustvarjalcev iz sredine šestdesetih let preteklega stoletja in tik pred jutrom pogledali še v zgodovino. Voditelj bo Stane Kocutar.
Na nočni obisk prihaja Silvija Janežič, direktorica zaposlitvenega centra Dlan v Mariboru, ki od leta 2007 zagotavlja delovna mesta invalidom na zaščitenih delovnih mestih. Številni so tam našli delo in z njim prepotrebno samozavest. Silvija, ki prihaja iz Mokronoga in sedaj živi v Ljubljani jim je bila ob tem v pomoč. Sicer pa rada pove, da njen jekleni konjiček na jesen kaže dobrih šest tisoč kilometrov več kot spomladi, da obožuje tiste kotičke Slovenije, ki jih skorajda ni na družbenih omrežjih, še vedno pa ima v spominu stiske in veselja ob prehojenih kilometrih poti Camino de Santiago. Po eni uri bomo gostili glasbenika Petra Andreja, po drugi stopili v vinograde na Trstom, po tretji srečali enega bolj prepoznavnih mariborskih glasbenih ustvarjalcev sredine šestdesetih let minulega stoletja in tik pred jutrom pogledali še v zgodovino. Voditelj bo Stane Kocutar.
Tomaž Hostnik in Matija Krečič 'špilata' strastno, predano in ubrano. Dva izvrstna godca na nočnem obisku pri vas doma prek radijskih valov. Z besedo in glasbo bomo na njuni barčici pluli po morjih raznovrstne glasbe, ki jo ustvarjata skupaj, vsak zase in v različnih sestavih. Klavir in violina sta njuni osnovni orodji, čez pa zvenijo duhovita narečna besedila. V katerem narečju bo tekel pogovor, pa naj do poslušanja ostane skrivnost. Pred mikrofon ju je povabila Nada Vodušek.
Dr. Gabriela Kalčikova prihaja s Češke in pravi, da se po dobrem desetletju življenja in dela v Sloveniji tukaj počuti kot doma. Na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo je zaposlena na Katedri za kemijsko procesno, okoljsko in biokemijsko inženirstvo in je vodja znanstvenega projekta »Planterastic«, pri katerem kot prvi v Sloveniji in v svetu vrednotijo interakcije mikroplastike z rastlinami. Kako deluje ta povezava? So lahko rastline »čistilna naprava« za mikroplastiko, torej plastične delčke, manjše od 5mm, ki onesnažujejo okolje? Dr. Gabrijela Kalčikova nam bo v prvih minutah ponedeljka pripovedovala o svoji življenjski in raziskovalni poti ter prek svojih izkušenj osvetlila marsikateri pogled na okolje, v katerem živimo. Na nočni obisk jo je povabila Mojca Delač.
Neveljaven email naslov
