Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zasavčanka Marjeta Hribar se včasih v šali poimenuje novodobna rudarka. Pravi, da je to eden lepših nazivov za to, kar dela. Ko obdeluje premog in iz njega ustvarja nakit, je namreč večina njenega ateljeja in tudi ona sama črna. Podobno kot rudarji, ki so nekoč delali v njej bližnjih rudnikih. Premog je nočno gostjo spremljal že v otroštvu. Preživela ga je v rudarski koloniji v Zagorju ob Savi, kjer je od časa do časa z veseljem izmaknila kakšen kos tega kuriva:
Oblikovalka Marjeta Hribar je "tista punca s premogom"; njen nakit prodajajo celo v New Yorku, krono iz premoga pa bo nosila tudi mis Slovenije 2018
Zasavčanka Marjeta Hribar se včasih v šali poimenuje novodobna rudarka. Pravi, da je to eden lepših nazivov za to, kar dela. Ko obdeluje premog in iz njega ustvarja nakit, je namreč večina njenega ateljeja in tudi ona sama črna. Podobno kot rudarji, ki so nekoč delali v njej bližnjih rudnikih. Premog je nočno gostjo spremljal že v otroštvu. Preživela ga je v rudarski koloniji v Zagorju ob Savi, kjer je od časa do časa z veseljem izmaknila kakšen kos tega kuriva:
“Opazovala sem ta njegov lesk. Zdel se mi je kot tak črni dragulj.”
Z njim je včasih porisala stene, skoraj vedno ga je morala vrniti. Po letih in številnih preizkušenih načinih ustvarjanja nakita pa se je premog nedavno vrnil k njej. Preden je lahko iz njega začela izdelovati uhane, prstane, zapestnice, ogrlice, obeske, manšetne gumbe, ga je morala dobro spoznati, pravi:
“S premogom so delali že Rimljani in stari Kitajci, a nimamo najdb, ker so kosi razpadli, saj jih niso znali primerno zaščititi. Dve leti je trajalo, da sem prišla do forme, ki sem jo želela imeti. Dolgo sem iskala način, kako ga obdelati, da bo zdržal okvirno 100 let. Dala sem ga v zamrzovalnik, da bi videla, kako se odziva na mraz. Da bi videla, kako se odziva na toploto, sem ga dala na radiator. Pa potem spet na hladno in nato na sonce.”
Marjeto Hribar v lokalnem okolju poznajo kot “tisto punco s premogom”. S temi besedami jo je poiskal tudi starejši gospod, ki se je odločil, da ji pokaže prostor v gozdu, kjer so še vedno drobne žile premoga. Sogovornica se tja običajno odpravi z nahrbtnikom na kakšen deževen dan:
“Nekateri ljudje gredo po dežju po gobe, jaz grem po premog. Ko se vračam, je moj nasmešek toliko bolj širok, kolikor več premoga je v nahrbtniku.”
Eno od bolj zahtevnih naročil, če ne kar najbolj zahtevno, ki ga je prejela do zdaj, je izdelava krone za aktualno miss eco Slovenije. “Ko sem prejela klic, sem se vprašala, kaj? Kako črna krona? Gre za nekaj, česar ne delaš vsak dan in zato je projekt zahteval kar nekaj neprespanih noči,” razlaga Marjeta Hribar in dodaja:
“Pri takem projektu moraš zelo hitro rasti glede na svoje oblikovalske sposobnosti. Morala sem ugotovila, kako jo bom izdelala. Na koncu sem se odločila za kombinacijo črnega premoga – večjih, brušenih kamnov in manjših, naravno oblikovanih koščkov –, ter zelenega stekla. Miss eco Slovenije ima namreč zeleno lento.”
Izdelava te krone ji je vzela en mesec, načrtovala jo je dva meseca. Zdaj je na njeni mizi že naslednja krona. To bo od septembra dalje nosila nova miss Slovenije.
Marjetin nakit sicer prodajajo tudi v New Yorku, z veseljem pa tudi doma sprejme tiste, ki se včasih podajo na daljšo, drugič krajšo pot, da bi kupili njene izdelke.
“Zgodbo o nakitu iz premoga sta tujca iz Nemčije zasledila, ko sta bila pri nas na počitnicah. Odločila sta se, da me poiščeta v mojem domačem kraju in si ogledata nakit. Sosede sta spraševala po “tisti punci s premogom”, oni pa so ju usmerili do pravega stanovanja. To je bil zame šok, da se nekdo tako zelo potrudi, da lahko s seboj odnese košček Slovenije,” razlaga sogovornica.
Premog na modnih dodatkih pa bodo čisto zares lahko že kmalu s seboj naokoli nosili tisti, ki se jim bodo prikupili čevlji, ki bodo okrašeni s to več milijonov let staro kamnino.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Zasavčanka Marjeta Hribar se včasih v šali poimenuje novodobna rudarka. Pravi, da je to eden lepših nazivov za to, kar dela. Ko obdeluje premog in iz njega ustvarja nakit, je namreč večina njenega ateljeja in tudi ona sama črna. Podobno kot rudarji, ki so nekoč delali v njej bližnjih rudnikih. Premog je nočno gostjo spremljal že v otroštvu. Preživela ga je v rudarski koloniji v Zagorju ob Savi, kjer je od časa do časa z veseljem izmaknila kakšen kos tega kuriva:
Oblikovalka Marjeta Hribar je "tista punca s premogom"; njen nakit prodajajo celo v New Yorku, krono iz premoga pa bo nosila tudi mis Slovenije 2018
Zasavčanka Marjeta Hribar se včasih v šali poimenuje novodobna rudarka. Pravi, da je to eden lepših nazivov za to, kar dela. Ko obdeluje premog in iz njega ustvarja nakit, je namreč večina njenega ateljeja in tudi ona sama črna. Podobno kot rudarji, ki so nekoč delali v njej bližnjih rudnikih. Premog je nočno gostjo spremljal že v otroštvu. Preživela ga je v rudarski koloniji v Zagorju ob Savi, kjer je od časa do časa z veseljem izmaknila kakšen kos tega kuriva:
“Opazovala sem ta njegov lesk. Zdel se mi je kot tak črni dragulj.”
Z njim je včasih porisala stene, skoraj vedno ga je morala vrniti. Po letih in številnih preizkušenih načinih ustvarjanja nakita pa se je premog nedavno vrnil k njej. Preden je lahko iz njega začela izdelovati uhane, prstane, zapestnice, ogrlice, obeske, manšetne gumbe, ga je morala dobro spoznati, pravi:
“S premogom so delali že Rimljani in stari Kitajci, a nimamo najdb, ker so kosi razpadli, saj jih niso znali primerno zaščititi. Dve leti je trajalo, da sem prišla do forme, ki sem jo želela imeti. Dolgo sem iskala način, kako ga obdelati, da bo zdržal okvirno 100 let. Dala sem ga v zamrzovalnik, da bi videla, kako se odziva na mraz. Da bi videla, kako se odziva na toploto, sem ga dala na radiator. Pa potem spet na hladno in nato na sonce.”
Marjeto Hribar v lokalnem okolju poznajo kot “tisto punco s premogom”. S temi besedami jo je poiskal tudi starejši gospod, ki se je odločil, da ji pokaže prostor v gozdu, kjer so še vedno drobne žile premoga. Sogovornica se tja običajno odpravi z nahrbtnikom na kakšen deževen dan:
“Nekateri ljudje gredo po dežju po gobe, jaz grem po premog. Ko se vračam, je moj nasmešek toliko bolj širok, kolikor več premoga je v nahrbtniku.”
Eno od bolj zahtevnih naročil, če ne kar najbolj zahtevno, ki ga je prejela do zdaj, je izdelava krone za aktualno miss eco Slovenije. “Ko sem prejela klic, sem se vprašala, kaj? Kako črna krona? Gre za nekaj, česar ne delaš vsak dan in zato je projekt zahteval kar nekaj neprespanih noči,” razlaga Marjeta Hribar in dodaja:
“Pri takem projektu moraš zelo hitro rasti glede na svoje oblikovalske sposobnosti. Morala sem ugotovila, kako jo bom izdelala. Na koncu sem se odločila za kombinacijo črnega premoga – večjih, brušenih kamnov in manjših, naravno oblikovanih koščkov –, ter zelenega stekla. Miss eco Slovenije ima namreč zeleno lento.”
Izdelava te krone ji je vzela en mesec, načrtovala jo je dva meseca. Zdaj je na njeni mizi že naslednja krona. To bo od septembra dalje nosila nova miss Slovenije.
Marjetin nakit sicer prodajajo tudi v New Yorku, z veseljem pa tudi doma sprejme tiste, ki se včasih podajo na daljšo, drugič krajšo pot, da bi kupili njene izdelke.
“Zgodbo o nakitu iz premoga sta tujca iz Nemčije zasledila, ko sta bila pri nas na počitnicah. Odločila sta se, da me poiščeta v mojem domačem kraju in si ogledata nakit. Sosede sta spraševala po “tisti punci s premogom”, oni pa so ju usmerili do pravega stanovanja. To je bil zame šok, da se nekdo tako zelo potrudi, da lahko s seboj odnese košček Slovenije,” razlaga sogovornica.
Premog na modnih dodatkih pa bodo čisto zares lahko že kmalu s seboj naokoli nosili tisti, ki se jim bodo prikupili čevlji, ki bodo okrašeni s to več milijonov let staro kamnino.
Človek ne bi verjel, kako se nam življenje lahko čez noč obrne na glavo! Kup nujnih opravkov je nenadoma padlo v vodo, tovarne stojijo, trgovine so zaprte, frizerji so doma, telovadbe in fitnesi odpovedani. Koliko bo koronavirus spremenil lestvico naših vrednot, bomo najbrž videli šele čez nekaj mesecev. Se ga pa vsi bojimo, te presnete žogice z izrastki. V nočnem programu vas pričakuje Mojca. Kaj bo glavna tema, lahko predvidevate. Mojca vabi, da jo po polnoči pokliče tudi kak bolnik s korono in pove, kako se je počutil na začetku, kako zdaj in kje misli, da se je okužil. Ali ima dihalno stisko in ali ta vragec povzroča bolečine. Zagotavlja, da nikomur ne bo dolgčas.
Z dolgoletno vodjo podružnične šole v Senožečah Ado Škamperle se pogovarjamo o tem, kako je minil prvi teden zaprtih šol in kako so se v manjših krajih pripravili na šolanje na daljavo. Sogovornica je tudi zborovodja Mešanega pevskega zbora, in petje ima, kot pravi, tudi zdravilen učinek. Nočni program povezuje Tjaša Škamperle.
Noč glasbe, ugank, prijetne družbe in prijazne besede. Znanih in manj znanih pesmi in ugank, ki jih je napisal Franc Ankerst. Vaša družba po telefonu. Dobra kombinacija kratke in zanimive noči, z vami pa Lucija Grm.
Jože Protner je zanimiv sogovornik. Z njegovo pomočjo se spominjamo 25 letnice uspešnih prizadevanj za selitev sedeža Pošte Slovenije v Maribor. Šlo je za potezo, ki je žal do današnjih dni ostala eden ne prav pogostih primerov decentralizacije osrednjih ustanov in družb pri nas.
V teh dneh radio poslušalk in poslušalčev tudi ponoči ne pušča samih. Noč je na Prvem vsakič drugačna. Tudi če gostov ni, voditelji odtisnejo svoj pečat in so zvesti spremljevalci tistih, ki bedijo. Z vami - Nada Vodušek.
Na krilih močne bonace, kot se je pošalil, je oktobra lani sredi Tržaškega zaliva premagal tekmece in slavil na prestižni Barkovljanki oz. Barcolani. Z jadrnico Morning Glory se spogleduje z nastopi na regatah v Sredozemlju in na Atlantiku, v spominih pa se koprski jadralec Gašper Vinčec rad vrača na prehojeno pot, na kateri sta tudi dva nastopa na olimpijskih igrah. Je iskriv sogovornik in v pogovoru s Sandijem Škvarčem se bo predstavil tudi v nočnem obisku.
Simon Bučar je tehnik zdravstvene nege, vzgojitelj predšolskih otrok, učitelj diatonične harmonike in od leta 2011 vodja Glasbene šole Bučar. Življenje posveča glasbi, pridno nastopa s svojim triom, sodeluje s številnimi glasbeniki in obenem skrbi za to, da njegovi učenci dosegajo lepe uspehe kot samostojni godci in kot člani ansamblov. Uživa ob načrtovanju in pripravi glasbenih projektov - zasebni glasbeni vrtec je le ena od idej, ki si jo želi uresničiti v bližnji prihodnosti.
Na klepet prihaja dr. Janja Tekavc, diplomirana fizioterapevtka in psihologinja. Že dobro desetletje deluje na področju ohranjanja, spodbujanja in ozaveščanja pomena zdravja z vodenjem telesne vadbe za različne ciljne skupine. Piše tudi poljudne in strokovne članke na to temo. Oddajo pripravlja Robert Zajšek.
Vznemirjajo ga besedila. Klasična, dramska, filozofska. Zato ne preseneča, da je v zadnjih dveh letih na oder postavil Shakespearjevega Kralja Leara, Platonov simpozij in za svoje diplomsko delo izbral Ljudožerce Gregorja Strniše. Izvirne in prodorne uprizoritve. O čem in kako kako razmišlja najmlajša generacija gledaliških režiserjev, v pogovoru z Luko Marcenom, ki ga je pred mikrofon povabila Nada Vodušek.
Slovenijo obišče vsakih nekaj mesecev in ob prihodu ne glede na vreme in letni čas najprej skoči v jezerce ob izviru Kamniške Bistrice. Francoz Frederic Jean Raphael Vaillat Duret Nauche je sicer v Sloveniji 10 let tudi živel, si tu ustvaril družino, se naučil slovensko, sodeloval z različnimi mladinskimi, kulturnimi in prostovoljskimi organizacijami, ustanovil popotniški festival ter se navdušil nad gasilskimi veselicami v Halozah in »vrtičkarstvom« Slovencev. Zanimivega in zabavnega sogovornika z bogatimi izkušnjami življenja v različnih evropskih državah bo v Nočnem obisku po polnoči gostila Andreja Čokl.
V nedeljo je 8. marec – mednarodni dan žensk. Praznik je zaznamovan z bojem za ekonomsko, politično in socialno enakopravnost. Boj, čeprav trd in glasen, kljub nekaterim izborjenim pravicam še danes ni končan. Na Nočni obisk prihaja sociologinja in antropologinja Nika Kovač. Opozarja na krivice, ki se dogajajo najšibkejšim, na izkoriščanje delavcev, na neprimeren odnos do žensk in spolno nasilje. Zavzema se za enakopravnost in za tak svet, v katerem peščica najbogatejših ne bi imela vsega, vsi preostali pa bi se morali zadovoljiti z vse manj. Niki Kovač prisluhnite v noči na nedeljo. Na Nočni obisk jo je povabil Iztok Konc.
Dr. Vladimir Ivović je predstojnik Oddelka za biotsko raznovrstnost na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem. Je medicinski entimolog, ki jih je v Evropi samo kakšnih dvajset. Vprašanje o stanju biotske raznovrstnosti ne pozna enoznačnega odgovora, pravi.
»Užitek humorja predstavlja največjo duhovno svobodo,« je zapisal pesnik, pisatelj in dramatik Friedric Hebbel. Nocojšnja noč nam prinaša humoreske izpod peres slovenskih pisateljev in humoristov. Pravijo, da nam manjka humor. Res? V Nočnem obisku dokazujemo nasprotno.
Damian Buraczewski je Poljak, ki že skoraj pet let živi v Sloveniji. Tukaj se je prvič srečal z vinom in se dobesedno »zapisal« vinu in vinski trti. Njegov blog, v katerem piše izključno o slovenskih vinih, je bil nagrajen kot najboljši vinski blog na Poljskem. Damian si z družino v Sloveniji pravkar ustvarja tudi dom.
Jadranko Juras poznamo kot pevko zabavne in klasične glasbe. Petje jo osrečuje, kakor jo osrečujejo tudi živali, ki jih obravnava kot sebi enake in z njimi tako tudi komunicira. V nočnem programu bosta predvsem o lepih plateh življenja komunicirali Lidija in Jadranka.
V preteklih desetletjih so se v spolnosti zgodile velike spremembe, zdi se, da tabujev ni več. Ali to drži? Imamo pol stoletja po seksualni revoluciji končno zadovoljujoče spolno življenje? Ovir na poti do užitka je še vedno kar nekaj, med njimi napačna komunikacija, nepoznavanje lastnega telesa in pomanjkanje znanja o spolnosti. Na spletu lahko najdete veliko odgovorov na številna vprašanja, zdaj je tam tudi novi igrano-dokumentarni podkast o spolnosti »Evolucija užitka«. V njem Eva in Luka na poseben način raziskujeta osebne zgodbe o spolnem življenju, ponujata odgovore strokovnjakov in odpirata prostor za iskrene pogovore o spolnosti. Prvo epizodo vam v poslušanje ponujamo tudi v tokratnem nočnem programu.
Čisto v uvodu meteorološke pomladi gremo na morje! Ta prostrani vodni svet zagotavlja življenje najrazličnejšim organizmom in odpira celo vrsto raziskovalnih vprašanj in izzivov. Je pravo vesolje dogajanja. Tudi z vesoljem se je tokratni nočni gost raziskovalno že ukvarjal. Dr. Martin Vodopivec je znanstveni sodelavec Morske biološke postaje. Ukvarja se z oceanografskim in biološkim modeliranjem, pri svojem delu pa prepleta fiziko in biologijo. V doktoratu se je ukvarjal z meduzami in o njih se vedno z veseljem pogovarja, pravi. Na nočnem obisku, v nedeljo malo po polnoči, pa nam bo pripovedoval tudi o tem, kako se skozi leta v morju spreminja produkcija organskih snovi, pa o svojih izkušnjah iz Norveške in Portugalske ter o morju drugih radovednosti, ki se jim še rad posveti. Dr. Martina Vodopivca je na nočni obisk povabila Mojca Delač.
Jakob Nedoh uspešno nastopa v svetu mešanih borilnih veščin. Preden se je lotil borilnih športov, se je resno ukvarjal z rokometom. Triindvajsetletni Koprčan se je štirikrat boril po profesionalnih pravilih, vpisal je tri zmage in en poraz. Nekoč si želi tudi borb v najelitnejšem tekmovanju UFC. Nedoh velja za nepopustljivega borca, ki se vselej bori do konca. Z uspešnim športnikom bo klepetal Primož Čepar.
Na nočni obisk prihaja neutrudni raziskovalec višav, globin in živalstva Kazimir Drašlar - Mikec. V alpinistično šolo je stopil konec petdesetih let prejšnjega stoletja in pisal zgodovino tega športa do zgodnjih sedemdesetih let. Med njegove pomembnejše vzpone sodijo preplezana zahodna stena malega Druja, v kateri je osvojil tudi Bonattijev steber, v slovenskih gorah pa ga je zaznamovala prva dokončana prvenstvena smer v Sfingi v Triglavski severni steni, ki jo je preplezal z Alešem Kunaverjem. Alpinistične odprave so ga odpeljale proti Svalbardu, Hindukušu in Anapurni II, na vrhu katere je stal leta 1969. S Kazimirjem Drašlarjem – Mikcem bomo po polnoči govorili o zgodovini slovenskega alpinizma in učnih letih slovenskega himalajizma.
V goste prihajata Andrej in Ida, mariborski duo z akustično avtorsko glasbo. Navdihuje ju starejša pop, rock, folk in progresivna glasba iz 60-ih let. Opisujeta se kot »deklina z levega in pubec z desnega brega reke Drave«. Igrata »malo veselo, malo otožno, malo staro in malo novo«. Predvsem pa z občutkom.
Neveljaven email naslov