V začetku letošnjega leta je fenomen gibanja »Me Too« (Jaz tudi), ki razkriva izkušnje žensk, ki so bile spolno nadlegovane, dosegel tudi nas. Z namenom slišati zgodbe preslišanih je pri nas zaživela spletna stran jaztudi.si, na kateri so objavljene zgodbe žensk, ki so v svojem poklicnem ali zasebnem življenju že doživele poniževanja, zastraševanja in spolno nasilje. Antropologinja in direktorica Raziskovalnega inštituta 8. marec Nika Kovač razloži, da so zgodbe posameznic najprej zbirali prek elektronske pošte.

Pogovor z Niko Kovač, antropologinjo in direktorico Inštituta 8. marec, pri katerem je stekla slovenska kampanja Jaz tudi

V začetku letošnjega leta je fenomen gibanja »Me Too« (Jaz tudi), ki razkriva izkušnje spolno nadlegovanih žensk, dosegel tudi nas. Z namenom slišati zgodbe preslišanih je pri nas zaživela spletna stran jaztudi.si, na kateri so objavljene zgodbe žensk, ki so v svojem poklicnem ali zasebnem življenju že doživele poniževanja, zastraševanja in spolno nasilje. Antropologinja in direktorica Raziskovalnega inštituta 8. marec Nika Kovač je razložila, da so zgodbe posameznic najprej zbirali po elektronski pošti.

Potem pa smo dobili vse več pozivov in prošenj, naj odpremo anonimni obrazec in smo to storili. V trenutku, ko smo anonimizirali celoten postopek zbiranja zgodb, so se te zgodbe kar vsule. Do zdaj jih je prišlo več kot 110 in še vedno prihajajo. Pišejo pa nam ljudje, stari od 16 do 70 let, torej starostni razpon je zelo velik in širok.

Zakaj je prav zdaj nastopil redek trenutek v patriarhalni družbi, ki je omogočil izbruh razkrivanja nasilja nad ženskami?

“Ta trenutek, sploh v Ameriki, je prišel v trenutku zmage Donalda Trumpa, ki je bil nekašen šok in presenečenje za ljudi. V tistem trenutku se je tudi začela množina mobilizacija žensk z Women’s march in podobnimi zadevami. Ampak te akcije ne smejo biti same sebi namen. Torej, če ne pogledamo ozadja, če ne pogledamo, zakaj se dogaja takšna diskriminacija, kaj je neki širši razlog, to zelo hitro postane samo še ena tržna niša in samo še en tržni moment.

Nika Kovač poudarja, da živimo v času velikih razlik med bogatimi in revnimi: “Samo v Sloveniji 270 tisoč ljudi živi pod pragom revščine in ta neenakost zajema številne druge oblike neenakosti, ena od njih je gotovo neenakost med spoloma.”

“Vedno, ko govorimo o nekem feminističnem boju, se borimo tudi proti kapitalistični družbeni ureditvi, ki spodbuja to neenakost. Pogosto se zgodi, da nasilje izvaja nekdo, ki ima ekonomsko moč, simbolno moč, neki nosilec znanja.”

Še posebej skrb vzbujajoč trenutek problematike prepoznavanja spolnega nasilja pa je molk najbližjih. Če ste priča nasilju, ne glejte stran, ampak se nanj odzovite.