Zarja Kambič je pred dobrimi petimi letim pustila redno službo, kupila enosmerno letalsko karto in od takrat dalje potuje po svetu. Ta december je šele drugič odkar je odšla, obiskala domovino, v vsem tem času pa doživela marsikaj. Na Novi Zelandiji je spoznala tradicionalni maorski načina zdravljenja, na Tongi postala vodička za plavanje s kiti, na Pacifiku reševala želve, odkrivala Aljasko, na Kubi videla, kako se izdelujejo cigare, v Kanadi med Indijanci spoznala tradicionalni ples Pow wow, v Mehiki pa odkrivala posebne običaje ob 1. novembru. Tam je obeleževanja spomina na mrtve vesel praznik, s parado, petjem in plesom. Ljudje si nadenejo tradicionalna oblačila in obrazne poslikave, na ulice postavijo oltarje s hrano in pijačo za duše umrlih.

Novinarka in popotnica Zarja Kambič že pet let potuje po svetu - od Tonge do Aljaske, od maorskega načina zdravljenja do posebnih mehiških običajev za 1. november

Zarja Kambič je pred dobrimi petimi letim pustila redno službo, kupila enosmerno letalsko karto in od takrat dalje potuje po svetu. Ta december je šele drugič odkar je odšla, obiskala domovino, v vsem tem času pa doživela marsikaj. Na Novi Zelandiji je spoznala tradicionalni maorski načina zdravljenja, na Tongi postala vodička za plavanje s kiti, na Pacifiku reševala želve, odkrivala Aljasko, na Kubi videla, kako se izdelujejo cigare, v Kanadi med Indijanci spoznala tradicionalni ples Pow wow, v Mehiki pa odkrivala posebne običaje ob 1. novembru.

Tam je obeleževanja spomina na mrtve vesel praznik, s parado, petjem in plesom. Ljudje si nadenejo tradicionalna oblačila in obrazne poslikave, na ulice postavijo oltarje s hrano in pijačo za duše umrlih.

Zanimivo je, da skoraj Zarja povsod sreča Slovence, tudi v tako oddaljeni državi, kot je Aljaska:

“Na začetku nisem iskala stika s Slovenci, ker sem želela spoznavati tuje kulture. Kasneje pa sem jih tudi malo namensko začela iskati. Ker en del mojega projekta je tudi to, da spoznavam Slovence, ki živijo na različnih koncih sveta. Ali mlade, ki so prišli pred kratkim, ali tiste, ki tam živijo že dlje. Zanimivo jo spoznavati življenjske zgodbe. Zanima me, zakaj so šli v tujino, kako tam živijo … z njimi delam intervjuje in v prihodnosti bo iz tega tudi nekaj nastalo.”

Nehvaležno jo je vprašati, katera od obiskanih držav ji je najljubša, nedvomno pa popotnica in novinarka Zarja Kambič ve, katera je najlepša izkušnja. Na Tongi je postala vodička za plavanje s kiti. Plavanje s kiti je bila njena velika želja, ki se je uresničila, zato ni naključje, da ima to žival vtetovirano tudi na rami.

“S takim žarom sem rekla ‘O uau, to je res noro, vi lahko plavate s kiti in to je vaša služba, a vi koga potrebujete? Jaz res obožujem kite, pripravljena sem delati karkoli, samo, da bom lahko v bližini kitov.’ In so rekli, da res nekoga potrebujejo.”

Zarja se v novem letu vrača v Mehiko, od tam pa načrtuje pot proti jugu, vse do Patagonije. Kam točno jo bo pot odnesla še ne ve, želi pa si, da bi lahko še dolgo potovala in živela na tak način.