V vsakem človeku je čustvena, telesna in duhovna plat, ki skupaj tvorijo celoto in človeku omogočajo funkcionalno življenje in zadovoljstvo. Življenje pa sestavljajo tudi dogodki, ki to ravnovesje porušijo. Takrat se pojavijo težave, ko zaradi stiske, žalosti, jeze ali strahu posameznik ne zmore več celovito delovati. Zato je marsikdaj potrebna pomoč strokovnjakov. Na Nočnem obisku se nam bo po polnoči pridružila mag. Vida Vidmar Kastelic, doktorska kandidatka Zakonske in družinske terapije, s katero bomo govorili o možnostih za obnovo odnosa z bližnjimi, premagovanju izgorelosti, žalovanju in vzpostavljanju varnega okolja, ki ga terapevti ponudijo svojim klientom.

Vsi potrebujemo sočutje, a ga mnogokrat ne znamo pokazati

V vsakem človeku je čustvena, telesna in duhovna plat, ki skupaj tvorijo celoto in človeku omogočajo funkcionalno življenje in zadovoljstvo. Življenje pa sestavljajo tudi dogodki, ki to ravnovesje porušijo. Takrat se pojavijo težave, ko zaradi stiske, žalosti, jeze ali strahu posameznik ne zmore več celovito delovati. Zato je marsikdaj potrebna pomoč strokovnjakov. Na Nočnem obisku se nam je pridružila mag. Vida Vidmar Kastelic, doktorska kandidatka Zakonske in družinske terapije, s katero somo govorili o možnostih za obnovo odnosa z bližnjimi, pogojih za vzpostavitev in obstoj trdne partnerske zveze in o izzivih, ki jih partnerjema lahko predstavlja vstop v svet starševstva.

Spekter težav s katerimi se posameznice in posamezniki obrnejo na terapevte, je zelo širok; od težav na delovnem mestu, do izgube bližnjega. A v vseh primerih je pomembno, da se v ospredje postavi klienta, da se ta v terapevtskem odnosu počuti varno. Bistveni element je tudi sočutje, za katerega mag. Vidmar Kastelic pravi, da ga vsi močno potrebujemo, pokazati pa ga znamo premalokrat. Še posebej tožko je reči, žal mi je.

Občutek varnosti je prvi pogoj, da se terapevtski odnos sploh lahko začne. Klient se mora zavedati, da lahko pove le toliko, do koder se počuti dobro, da je tukaj in zdaj pomemben samo on. Zavedati se mora, da so pomembna njegova občutija, in da ni pravilnih in napačnih odgovorov. Mora si dovoliti povedati to, kar je v njemu. Zato tako močno poudarjam, da pri tem ne gre za svetovanje, ampak gre za pot. Pot, na kateri si posameznik, človek, dovoli pogledati vase in da ven to, kar je v njem, ne da bi bilo všečno.