Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Borut Peterlin je eden naših najbolj samosvojih, priznanih in mednarodno uveljavljenih mojstrov fotografije. Širša javnost se ga morda najbolj spomni po na moč prepoznavnem, enkratnem in duhovitem fotografskem urednikovanju pri tedniku Mladina, rubrikah Striptiz in Portret. To je svojevrstna ironija, saj je od nekdaj večji izziv videl v reportažni fotografiji. Peterlin je tudi ustanovitelj Fotopuba, Festivala dokumentarne fotografije, ki je bil prvič organiziran leta 2001, sicer pa diplomant znamenite FAMU, praške Akademije za film, televizijo in umetnost. Podiplomski študij je opravil na Londonskem kolidžu za tisk.
Njegov curriculum vitae je zavidljiv. Leta 2000 je prejel štipendijo v Fabrici, Benettonovem raziskovalnem centru za komunikacije, in začel delati s kontroverznim fotografom Olivierom Toscanijem. Svoje fotografije je razstavljal že po vsem svetu (v galeriji Konica-Minolta na Japonskem, galeriji K2 v Turčiji, Martin-Gropius-Bauu v Nemčiji, galeriji Host v Veliki Britaniji, na festivalu fotografije Kaunas v Litvi, v muzeju Doland na Kitajskem, na festivalu Photo Fringe na Poljskem, v Muzeju sodobne umetnosti v Ljubljani itn.).
Prav po njegovi zaslugi je oživel tudi fotografski studio slovitega celjskega fotografskega mojstra Josipa Pelikana, ki je danes del Muzeja novejše zgodovine Celje. Raziskovanje pionirskih starodavnih tehnik pa ga je začelo zanimati pred skoraj desetletjem, ko je v Londonu obiskal razstavo legendarne fotografinje Sally Mann in obstal kot uročen pred fotografijami, narejenimi v tehniki mokri kolodij na steklu, ki so jo pred več kot sto sedemdesetimi leti uporabljali pionirji fotografije. Tako se je začel njegov vzpon do ene največjih sodobnih avtoritet tega ustvarjalnega fotografskega postopka.
Borut Peterlin je luciden umetnik, ki navdih za svoje ustvarjanje najde v obredjih bivanja v naravi in z njo, prebiranju Eckharta Tolleja in izvajanju metode mrzlega tuširanja in kopanja Wima Hofa. Je tudi oče treh otrok in Indijanec po duhu (opomba avtorice teksta). Njegove ustvarjalne in navdihujoče dogodivščine lahko spremljamo tudi na kanalu na YouTubu s Topshit Photography vlogi. Z Borutom Peterlinom se je pogovarjala Liana Buršič.
Eden od peščice sodobnih svetovnih avtoritet starodavne pionirske fotografske tehnike - mokrega kolodija na steklu
Borut Peterlin je eden naših najbolj samosvojih ter priznanih in mednarodno uveljavljenih mojstrov fotografije. Širša javnost se ga morda najbolj spomni po sila prepoznavnem, edinstvenem in duhovitem fotografskem urednikovanju na tedniku Mladina, iz rubrik Striptiz oziroma Portret. Kar je svojevrstna ironija, saj je od nekdaj večji izziv videl v reportažni fotografiji. Peterlin je tudi ustanovitelj Fotopuba - Festivala dokumentarne fotografije, ki se je prvič odvil leta 2001, sicer pa diplomant znamenite FAMU, praške Akademije za film, televizijo in umetnost. Podiplomski študij je opravil na London College of Printing.
Njegov CV je zavidljiv. Leta 2000 je prejel štipendijo v Fabrici, Benettonovem raziskovalnem centru za komunikacije in začel delati s kontroverznim fotografom Olivierom Toscanijem. Svoje fotografije je razstavljal že po vsem svetu ( v galeriji Konica-Minolta na Japonskem / galerija K2 v Turčiji / Martin-Gropius-Bau v Nemčiji / Host Gallery v Veliki Britaniji / festival fotografije Kaunas v Litvaniji / Doland Museum na Kitajskem / Photo Fringe festival na Poljskem / Muzej sodobne umetnosti v Ljubljani, etc.)
Prav po njegovi zaslugi je oživel tudi fotografski studio slovitega celjskega fotografskega mojstra Josipa Pelikana, danes del Muzeja novejše zgodovine Celje (MNZC). Raziskovanje pionirskih starodavnih tehnik pa ga je navdihnilo pred skoraj desetletjem, ko je v Londonu obiskal razstavo legendarne fotografinje Sally Mann in obstal kot uročen pred fotografijami, narejenimi v tehniki mokri kolodij na steklu, ki so jo pred skoraj 170 leti uporabljali pionirji fotografije. Tako se je začel njegov vzpon do ene največjih sodobnih avtoritet tega ustvarjalnega foto postopka.
Borut Peterlin je lucidni umetnik, ki navdih za svoje ustvarjanje najde v obredjih bivanja v naravi in z naravo, prebiranju Eckharta Tolleja in prakticiranju Wim Hof metode mrzlega tuširanja in kopanja. Je tudi oče treh otrok in indijanec po duhu (op.p. avtorice teksta). Peterlinove kreativne in navdihujoče dogodivščine lahko spremljamo tudi na njegovem Youtube kanalu, s Topshit Photography vlogi.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Borut Peterlin je eden naših najbolj samosvojih, priznanih in mednarodno uveljavljenih mojstrov fotografije. Širša javnost se ga morda najbolj spomni po na moč prepoznavnem, enkratnem in duhovitem fotografskem urednikovanju pri tedniku Mladina, rubrikah Striptiz in Portret. To je svojevrstna ironija, saj je od nekdaj večji izziv videl v reportažni fotografiji. Peterlin je tudi ustanovitelj Fotopuba, Festivala dokumentarne fotografije, ki je bil prvič organiziran leta 2001, sicer pa diplomant znamenite FAMU, praške Akademije za film, televizijo in umetnost. Podiplomski študij je opravil na Londonskem kolidžu za tisk.
Njegov curriculum vitae je zavidljiv. Leta 2000 je prejel štipendijo v Fabrici, Benettonovem raziskovalnem centru za komunikacije, in začel delati s kontroverznim fotografom Olivierom Toscanijem. Svoje fotografije je razstavljal že po vsem svetu (v galeriji Konica-Minolta na Japonskem, galeriji K2 v Turčiji, Martin-Gropius-Bauu v Nemčiji, galeriji Host v Veliki Britaniji, na festivalu fotografije Kaunas v Litvi, v muzeju Doland na Kitajskem, na festivalu Photo Fringe na Poljskem, v Muzeju sodobne umetnosti v Ljubljani itn.).
Prav po njegovi zaslugi je oživel tudi fotografski studio slovitega celjskega fotografskega mojstra Josipa Pelikana, ki je danes del Muzeja novejše zgodovine Celje. Raziskovanje pionirskih starodavnih tehnik pa ga je začelo zanimati pred skoraj desetletjem, ko je v Londonu obiskal razstavo legendarne fotografinje Sally Mann in obstal kot uročen pred fotografijami, narejenimi v tehniki mokri kolodij na steklu, ki so jo pred več kot sto sedemdesetimi leti uporabljali pionirji fotografije. Tako se je začel njegov vzpon do ene največjih sodobnih avtoritet tega ustvarjalnega fotografskega postopka.
Borut Peterlin je luciden umetnik, ki navdih za svoje ustvarjanje najde v obredjih bivanja v naravi in z njo, prebiranju Eckharta Tolleja in izvajanju metode mrzlega tuširanja in kopanja Wima Hofa. Je tudi oče treh otrok in Indijanec po duhu (opomba avtorice teksta). Njegove ustvarjalne in navdihujoče dogodivščine lahko spremljamo tudi na kanalu na YouTubu s Topshit Photography vlogi. Z Borutom Peterlinom se je pogovarjala Liana Buršič.
Eden od peščice sodobnih svetovnih avtoritet starodavne pionirske fotografske tehnike - mokrega kolodija na steklu
Borut Peterlin je eden naših najbolj samosvojih ter priznanih in mednarodno uveljavljenih mojstrov fotografije. Širša javnost se ga morda najbolj spomni po sila prepoznavnem, edinstvenem in duhovitem fotografskem urednikovanju na tedniku Mladina, iz rubrik Striptiz oziroma Portret. Kar je svojevrstna ironija, saj je od nekdaj večji izziv videl v reportažni fotografiji. Peterlin je tudi ustanovitelj Fotopuba - Festivala dokumentarne fotografije, ki se je prvič odvil leta 2001, sicer pa diplomant znamenite FAMU, praške Akademije za film, televizijo in umetnost. Podiplomski študij je opravil na London College of Printing.
Njegov CV je zavidljiv. Leta 2000 je prejel štipendijo v Fabrici, Benettonovem raziskovalnem centru za komunikacije in začel delati s kontroverznim fotografom Olivierom Toscanijem. Svoje fotografije je razstavljal že po vsem svetu ( v galeriji Konica-Minolta na Japonskem / galerija K2 v Turčiji / Martin-Gropius-Bau v Nemčiji / Host Gallery v Veliki Britaniji / festival fotografije Kaunas v Litvaniji / Doland Museum na Kitajskem / Photo Fringe festival na Poljskem / Muzej sodobne umetnosti v Ljubljani, etc.)
Prav po njegovi zaslugi je oživel tudi fotografski studio slovitega celjskega fotografskega mojstra Josipa Pelikana, danes del Muzeja novejše zgodovine Celje (MNZC). Raziskovanje pionirskih starodavnih tehnik pa ga je navdihnilo pred skoraj desetletjem, ko je v Londonu obiskal razstavo legendarne fotografinje Sally Mann in obstal kot uročen pred fotografijami, narejenimi v tehniki mokri kolodij na steklu, ki so jo pred skoraj 170 leti uporabljali pionirji fotografije. Tako se je začel njegov vzpon do ene največjih sodobnih avtoritet tega ustvarjalnega foto postopka.
Borut Peterlin je lucidni umetnik, ki navdih za svoje ustvarjanje najde v obredjih bivanja v naravi in z naravo, prebiranju Eckharta Tolleja in prakticiranju Wim Hof metode mrzlega tuširanja in kopanja. Je tudi oče treh otrok in indijanec po duhu (op.p. avtorice teksta). Peterlinove kreativne in navdihujoče dogodivščine lahko spremljamo tudi na njegovem Youtube kanalu, s Topshit Photography vlogi.
Skupina odvetnikov je na Mednarodni olimpijski komite že pred leti naslovila prošnjo, da bi med olimpijske športe uvrstili novo panogo – ples ob drogu. Ali se bodo leta 2016 tekmovalke že potegovale za olimpijske medalje še ni znano. Kljub temu je omenjeni šport že dolgo tekmovalna disciplina, ki s prvinami gimnastike in akrobatike tudi pri nas navdušuje ženske in otroke. Inštruktorici plesa Tanja Tajnik in Maša Gorenc dodajata, da se v zadnjem času za trening odločajo tudi moški.
Mariborski ŠTUK letos zaznamuje 30 let delovanja. V nočnem programu bomo s sogovorniki obudili spomin na minula desetletja, spregovorili o vlogi in poslanstvu Štuka nekoč in danes, opozorili na kulturno, še posebej glasbeno ponudbo in njegovem vplivu na širše mestno dogajanje. Kakšna je prihodnost mariborskega Štuka? Prisluhnite po polnoči.
Pred več kot sto leti se je zgodil svetovni konflikt nepredvidenih razsežnosti, ki je pretresel svet. Umrlo je več kot 17 milijonov ljudi, na novo so se zarisale meje na treh celinah, 20. stoletje pa je posledično zabeležilo desetletja vojn. O vsem tem govori tudi fotografska razstava Polja rdečega maka – Velika vojna v odsevu sodobne fotografije, ki je na ogled v Cankarjevem domu. Gre za prvo predstavitev mednarodnega projekta, ki je posvečen sodobnemu pogledu na prvo svetovno vojno. Sodelujoči umetniki in kuratorji predstavljajo različne poglede na to obdobje svetovne zgodovine ter izrisujejo vzporednice med preteklostjo in sedanjostjo, pri tem pa ostajajo osredotočeni na fotografski in video medij. Podrobnosti o projektu bo nekaj minut po polnoči v pogovoru z Markom Rozmanom razkril kurator razstave Miha Colner.
Je tatu še tabu? Kako se v svetu poslikav kože znajdejo ženske? Umetnica tetoviranja Simona Borštnar pobira nagrade za svoje delo doma in v tujini. Kakšni so izzivi te umetnosti bo voditeljici Sanji Rejc razkrila v nočnem pogovoru.
Zadnji teden v oktobru bomo pričeli na skrajnem severu Škotske, natančneje na Shetlandskih otokih. Ponedeljkov nočni gost Tomaž Dolenc se je namreč tja odpravil lansko leto in šest mesecev delal v kuhinji hotela v mestecu Lerwick. Poleg vtisov s Škotske bo z voditeljem Juretom Čepinom delil tudi številne planinske zgodbe – med drugim si je letos zadal cilj prehoditi slovensko planinsko pot od Maribora do Ankarana in to mu je uspelo v 21ih dneh. Kako se je podviga lotil in kaj je bilo na poti najtežje, izveste nekaj minut čez polnoč.
V noči na nedeljo vas vabimo, da se skupaj z nami odpravite na potovanje po zgodovini gradu Brdo. Letos obeležujemo njegovo 500-letnico. Njegov nastanek namreč sega v 15. stoletje. Mnogo zanimivih plemiških in političnih imen je krojilo usodo gradu, med najbolj zanimi pa nedvomno Egkh, Zois, Karadžordžević in Broz. Peter Močnik je v nočni program povabil zgodovinarko in avtorico knjige o Brdu pri Kranju Lidijo Slana. Vabljeni k poslušanju.
Na nočni obisk prihaja Novogoričan Marko Filej, pobudnik in ustanovitelj start-up podjetja Trainers4me. Ekipno so v podjetju razvili istoimensko spletno platformo, ki ljubiteljem športa omogoča rezervacijo športnih trenerjev po svetu. V pogovoru s Karin Zorn bo Filej povedal več o podjetju, ki je razpeto med Ljubljano in Londonom, pa tudi o tem, kako je v investicijo uspel prepričati teniško zvezdnico Ano Ivanović ter kje vse še išče partnerje.
V promocijski knjižici, ki je izšla ob 25. letnici Dnevov evropske kulturne dediščine je zapisano, da je kulturna dediščina najbolj neposreden način našega seznanjanja z življenjem naših prednikov, to je s koreninami slehernega med nami. Zato smo ob praznovanju četrt stoletnice v studio povabili koordinatorko letošnjih Dnevov evrospke kultrune dediščine Natašo Gorenc, s katero bomo predstavili zgodovino in pomen omenjenih dnevov in kako so z več kot 400 prireditvami proslavili to obletnico po vsej Sloveniji.
V noči iz srede na četrtek bomo v živo klepetali s 26-letno Nino Pušlar, ki je ob koncu prejšnjega meseca praznovala 10. obletnico glasbene poti. Praznovala je, kot se za glasbenico spodobi, glasbeno, z izdajo albuma in s prijatelji na koncertu v Križankah. V klepetu ob glasbi, ki jo sama izvaja, ali jo le rada posluša, se bomo sprehodili po Nininem minulem desetletju in izvedeli še marsikaj zanimivega. Pred mikrofon jo je povabil Robert Zajšek.
Nastja Verdnik je po izobrazbi novinarka, a njen vsakdan ni zaznamovan s pripravo novinarskih prispevkov, temveč s pripravo priboljškov v Pasji pekarni Hov-Hov. Ideja o pasji torti za njeno psičko je zdaj prerasla v pravi posel – ima več poslovalnic pri nas in na Balkanu, s franšiznim sistemom pa se bo podjetje širilo tudi na druge kontinente. Opazili so jo mednarodni mediji, zaradi hitre rasti pa je bila tudi med petimi finalisti izbora Mladi podjetnik leta. Prisluhnite njeni zgodbi kmalu po ponoči.
V nočnem programu bomo tokrat leteli visoko med oblaki. Leteča zgodba nočnega gosta Matije Štirna se je začela na Brniku, kjer je kot majhen otrok opazoval letala. A vseeno si pilot nikdar ni želel postati. Pri štirinajstih letih je prvič letel in takrat je vedel, da je stevard poklic, ki ga želi opravljati. Njegova poklicna pot se je začela pri letalskem prevozniku Quatar Airways, nadaljevala pri Austrian Airlines, naslednji mesec pa leti na Kitajsko novim izzivom naproti. Še prej pa bo nočni gost Tadeje Bizilj.
Deževje, odpadlo listje in omamni vonj po pečenem kostanju: jesen je tu. Čas, ko se nas poloti nerazložljiva otožnost in ko še bolj potrebujemo toplo besedo. Voditeljica Mojca Blažej Cirej vas vabi k poslušanju nočnega programa, pa tudi pokličete lahko, vesela vas bo.
V nočnem programu bo Breda Biščak gostila Sašo Petejan, publicistko, ki se zadnja leta ukvarja s pripravo dokumentarcev o žrtvah italijanskih fašističnih taborišč. V pogovoru bosta poskušali pojasniti, zakaj travmatični dogodki iz naše osebne in kolektivne preteklosti kličejo po ustrezni obravnavi, preden lahko dejansko postanejo del naše preteklosti in ne vplivajo več na življenje v sedanjosti.
Se spominjate dneva, ko niste odprli katerega izmed družbenih omrežij? Morda brez svojega pametnega telefona ne zmorete niti na dopustu? Komunicirate s svetom izključno preko spletnih aplikacij, še najbližje obisku prijateljev pa je bilo nakupovanje v trgovskem centru? Imate doma najstnika, ki niti za hip ne odloži svojega telefona in nima nobenih prijateljev, v virtualnem svetu pa tisoč ‘prijateljev’? Potem je morda čas da prisluhnete nočni gostji, univerzitetni diplomirani psihologinji Špeli Reš s centra pomoči pri prekomerni rabi interneta in sodobnih tehnologij Logout.
Maribor je bogatejši za novo ozaveščevalno, nepridobitno in dobrodelno gibanje, poimenovano KO DVIGNEM SEBE, DVIGNEM MARIBOR. Pobudniki in organizatorji gibanja želijo predvsem očistiti Maribor slabe volje, apatije, tarnanja pa tudi občutka nezmožnosti kaj spremeniti na bolje. Prihodnji mesec bo 1. Festival »Ko dvignem sebe, dvignem Maribor«, zato bo voditelj nočnega programa Zoran Turk gostil pobudnike tega gibanja.
Morda provokativno vprašanje, a vendar: Ali pri nas obstaja šola, v katero učenci in učitelji hodijo z veseljem, starši pa so z njo zadovoljni? Ali obstaja šola, ki izobražuje in tudi vzgaja? Na Nočni obisk smo povabili Ano Nušo Kern, ravnateljico OŠ Presêrje pri Radomljah, ki že skoraj desetletje nosi naziv Glasserjeva kakovostna šola. Po polnoči jo bomo vprašali, kje je ključ za njihovo uspešnost in dobre odnose med učenci, učitelji ter starši.
Zdi se, da se v Sloveniji težko o čem dogovorimo, kot tudi težko zares odločamo. Večino časa se ne poslušamo in zgolj neučinkovito prepričujemo drug drugega. Je smisel dialoga res v prepričevanju drugih ali v nagovarjanju že prepričanih? Vse to se namreč odraža v vsakdanu na delovnem mestu, v odnosu s partnerjem ali v izražanju stališč do aktualnih vprašanj, kot so trenutno begunci. O tem v pogovoru s Kajo Kosec, direktorico Zavoda Za dialog, ki se celostno posveča človekovi osebnostni rasti ter deluje na področju dialoške komunikacije in medosebnih odnosov. Kako konkretno, bo nekaj minut po polnoči razkrila v pogovoru z Markom Rozmanom.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Na nočni obisk prihaja deskljanska skupina Link Der Wasser, ki je svojo pot začela konec osemdesetih. V podzemlju, skritem pred ušesi javnosti, so tako ustvarjali svoj glasbeni svet, ki se je dotaknil marsikaterega ljubitelja alternativne glasbe in v goriškem prostoru sprožili pravo malo revolucijo. Kolektiv je deloval do leta 1994, a člani pravijo, da ni nikoli zares razpadel. Le pravega naboja ni bilo več. Po 20 letih obljubljajo vrnitev. Dober razlog, da spet obudimo stare zapise skupine. K pogovoru jih je povabil Boštjan Simčič.
Učitelji so pred štirimi dnevi obeležili 22. mednarodni dan učiteljev. Kitajski pregovor pravi, da je dober učitelj, boljši kot sod poln knjig. Marina Doblekar na ljubljanski osnovni šoli Toneta Čufarja uči že 33 let. Z učiteljico, ki se najbolje počuti med najmlajšimi bomo govorili o delu učitelja, s kakšni izzivi se srečujejo pri svojem delu in tudi o tem, kakšna so pričakovanja otrok, staršev in tudi stroke. Na nočni obisk jo je povabila Enisa Brizani.
Neveljaven email naslov