Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Borut Peterlin je eden naših najbolj samosvojih, priznanih in mednarodno uveljavljenih mojstrov fotografije. Širša javnost se ga morda najbolj spomni po na moč prepoznavnem, enkratnem in duhovitem fotografskem urednikovanju pri tedniku Mladina, rubrikah Striptiz in Portret. To je svojevrstna ironija, saj je od nekdaj večji izziv videl v reportažni fotografiji. Peterlin je tudi ustanovitelj Fotopuba, Festivala dokumentarne fotografije, ki je bil prvič organiziran leta 2001, sicer pa diplomant znamenite FAMU, praške Akademije za film, televizijo in umetnost. Podiplomski študij je opravil na Londonskem kolidžu za tisk.
Njegov curriculum vitae je zavidljiv. Leta 2000 je prejel štipendijo v Fabrici, Benettonovem raziskovalnem centru za komunikacije, in začel delati s kontroverznim fotografom Olivierom Toscanijem. Svoje fotografije je razstavljal že po vsem svetu (v galeriji Konica-Minolta na Japonskem, galeriji K2 v Turčiji, Martin-Gropius-Bauu v Nemčiji, galeriji Host v Veliki Britaniji, na festivalu fotografije Kaunas v Litvi, v muzeju Doland na Kitajskem, na festivalu Photo Fringe na Poljskem, v Muzeju sodobne umetnosti v Ljubljani itn.).
Prav po njegovi zaslugi je oživel tudi fotografski studio slovitega celjskega fotografskega mojstra Josipa Pelikana, ki je danes del Muzeja novejše zgodovine Celje. Raziskovanje pionirskih starodavnih tehnik pa ga je začelo zanimati pred skoraj desetletjem, ko je v Londonu obiskal razstavo legendarne fotografinje Sally Mann in obstal kot uročen pred fotografijami, narejenimi v tehniki mokri kolodij na steklu, ki so jo pred več kot sto sedemdesetimi leti uporabljali pionirji fotografije. Tako se je začel njegov vzpon do ene največjih sodobnih avtoritet tega ustvarjalnega fotografskega postopka.
Borut Peterlin je luciden umetnik, ki navdih za svoje ustvarjanje najde v obredjih bivanja v naravi in z njo, prebiranju Eckharta Tolleja in izvajanju metode mrzlega tuširanja in kopanja Wima Hofa. Je tudi oče treh otrok in Indijanec po duhu (opomba avtorice teksta). Njegove ustvarjalne in navdihujoče dogodivščine lahko spremljamo tudi na kanalu na YouTubu s Topshit Photography vlogi. Z Borutom Peterlinom se je pogovarjala Liana Buršič.
Eden od peščice sodobnih svetovnih avtoritet starodavne pionirske fotografske tehnike - mokrega kolodija na steklu
Borut Peterlin je eden naših najbolj samosvojih ter priznanih in mednarodno uveljavljenih mojstrov fotografije. Širša javnost se ga morda najbolj spomni po sila prepoznavnem, edinstvenem in duhovitem fotografskem urednikovanju na tedniku Mladina, iz rubrik Striptiz oziroma Portret. Kar je svojevrstna ironija, saj je od nekdaj večji izziv videl v reportažni fotografiji. Peterlin je tudi ustanovitelj Fotopuba - Festivala dokumentarne fotografije, ki se je prvič odvil leta 2001, sicer pa diplomant znamenite FAMU, praške Akademije za film, televizijo in umetnost. Podiplomski študij je opravil na London College of Printing.
Njegov CV je zavidljiv. Leta 2000 je prejel štipendijo v Fabrici, Benettonovem raziskovalnem centru za komunikacije in začel delati s kontroverznim fotografom Olivierom Toscanijem. Svoje fotografije je razstavljal že po vsem svetu ( v galeriji Konica-Minolta na Japonskem / galerija K2 v Turčiji / Martin-Gropius-Bau v Nemčiji / Host Gallery v Veliki Britaniji / festival fotografije Kaunas v Litvaniji / Doland Museum na Kitajskem / Photo Fringe festival na Poljskem / Muzej sodobne umetnosti v Ljubljani, etc.)
Prav po njegovi zaslugi je oživel tudi fotografski studio slovitega celjskega fotografskega mojstra Josipa Pelikana, danes del Muzeja novejše zgodovine Celje (MNZC). Raziskovanje pionirskih starodavnih tehnik pa ga je navdihnilo pred skoraj desetletjem, ko je v Londonu obiskal razstavo legendarne fotografinje Sally Mann in obstal kot uročen pred fotografijami, narejenimi v tehniki mokri kolodij na steklu, ki so jo pred skoraj 170 leti uporabljali pionirji fotografije. Tako se je začel njegov vzpon do ene največjih sodobnih avtoritet tega ustvarjalnega foto postopka.
Borut Peterlin je lucidni umetnik, ki navdih za svoje ustvarjanje najde v obredjih bivanja v naravi in z naravo, prebiranju Eckharta Tolleja in prakticiranju Wim Hof metode mrzlega tuširanja in kopanja. Je tudi oče treh otrok in indijanec po duhu (op.p. avtorice teksta). Peterlinove kreativne in navdihujoče dogodivščine lahko spremljamo tudi na njegovem Youtube kanalu, s Topshit Photography vlogi.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Borut Peterlin je eden naših najbolj samosvojih, priznanih in mednarodno uveljavljenih mojstrov fotografije. Širša javnost se ga morda najbolj spomni po na moč prepoznavnem, enkratnem in duhovitem fotografskem urednikovanju pri tedniku Mladina, rubrikah Striptiz in Portret. To je svojevrstna ironija, saj je od nekdaj večji izziv videl v reportažni fotografiji. Peterlin je tudi ustanovitelj Fotopuba, Festivala dokumentarne fotografije, ki je bil prvič organiziran leta 2001, sicer pa diplomant znamenite FAMU, praške Akademije za film, televizijo in umetnost. Podiplomski študij je opravil na Londonskem kolidžu za tisk.
Njegov curriculum vitae je zavidljiv. Leta 2000 je prejel štipendijo v Fabrici, Benettonovem raziskovalnem centru za komunikacije, in začel delati s kontroverznim fotografom Olivierom Toscanijem. Svoje fotografije je razstavljal že po vsem svetu (v galeriji Konica-Minolta na Japonskem, galeriji K2 v Turčiji, Martin-Gropius-Bauu v Nemčiji, galeriji Host v Veliki Britaniji, na festivalu fotografije Kaunas v Litvi, v muzeju Doland na Kitajskem, na festivalu Photo Fringe na Poljskem, v Muzeju sodobne umetnosti v Ljubljani itn.).
Prav po njegovi zaslugi je oživel tudi fotografski studio slovitega celjskega fotografskega mojstra Josipa Pelikana, ki je danes del Muzeja novejše zgodovine Celje. Raziskovanje pionirskih starodavnih tehnik pa ga je začelo zanimati pred skoraj desetletjem, ko je v Londonu obiskal razstavo legendarne fotografinje Sally Mann in obstal kot uročen pred fotografijami, narejenimi v tehniki mokri kolodij na steklu, ki so jo pred več kot sto sedemdesetimi leti uporabljali pionirji fotografije. Tako se je začel njegov vzpon do ene največjih sodobnih avtoritet tega ustvarjalnega fotografskega postopka.
Borut Peterlin je luciden umetnik, ki navdih za svoje ustvarjanje najde v obredjih bivanja v naravi in z njo, prebiranju Eckharta Tolleja in izvajanju metode mrzlega tuširanja in kopanja Wima Hofa. Je tudi oče treh otrok in Indijanec po duhu (opomba avtorice teksta). Njegove ustvarjalne in navdihujoče dogodivščine lahko spremljamo tudi na kanalu na YouTubu s Topshit Photography vlogi. Z Borutom Peterlinom se je pogovarjala Liana Buršič.
Eden od peščice sodobnih svetovnih avtoritet starodavne pionirske fotografske tehnike - mokrega kolodija na steklu
Borut Peterlin je eden naših najbolj samosvojih ter priznanih in mednarodno uveljavljenih mojstrov fotografije. Širša javnost se ga morda najbolj spomni po sila prepoznavnem, edinstvenem in duhovitem fotografskem urednikovanju na tedniku Mladina, iz rubrik Striptiz oziroma Portret. Kar je svojevrstna ironija, saj je od nekdaj večji izziv videl v reportažni fotografiji. Peterlin je tudi ustanovitelj Fotopuba - Festivala dokumentarne fotografije, ki se je prvič odvil leta 2001, sicer pa diplomant znamenite FAMU, praške Akademije za film, televizijo in umetnost. Podiplomski študij je opravil na London College of Printing.
Njegov CV je zavidljiv. Leta 2000 je prejel štipendijo v Fabrici, Benettonovem raziskovalnem centru za komunikacije in začel delati s kontroverznim fotografom Olivierom Toscanijem. Svoje fotografije je razstavljal že po vsem svetu ( v galeriji Konica-Minolta na Japonskem / galerija K2 v Turčiji / Martin-Gropius-Bau v Nemčiji / Host Gallery v Veliki Britaniji / festival fotografije Kaunas v Litvaniji / Doland Museum na Kitajskem / Photo Fringe festival na Poljskem / Muzej sodobne umetnosti v Ljubljani, etc.)
Prav po njegovi zaslugi je oživel tudi fotografski studio slovitega celjskega fotografskega mojstra Josipa Pelikana, danes del Muzeja novejše zgodovine Celje (MNZC). Raziskovanje pionirskih starodavnih tehnik pa ga je navdihnilo pred skoraj desetletjem, ko je v Londonu obiskal razstavo legendarne fotografinje Sally Mann in obstal kot uročen pred fotografijami, narejenimi v tehniki mokri kolodij na steklu, ki so jo pred skoraj 170 leti uporabljali pionirji fotografije. Tako se je začel njegov vzpon do ene največjih sodobnih avtoritet tega ustvarjalnega foto postopka.
Borut Peterlin je lucidni umetnik, ki navdih za svoje ustvarjanje najde v obredjih bivanja v naravi in z naravo, prebiranju Eckharta Tolleja in prakticiranju Wim Hof metode mrzlega tuširanja in kopanja. Je tudi oče treh otrok in indijanec po duhu (op.p. avtorice teksta). Peterlinove kreativne in navdihujoče dogodivščine lahko spremljamo tudi na njegovem Youtube kanalu, s Topshit Photography vlogi.
Da se Kranjčanka Natalija Polenec ne ustraši izzivov, priča njena pestra poklicna pot. Najprej se je zaposlila v odvetniški pisarni, nato v Upravi za zračno plovbo, sledila pa je služba na Inštitutu Jožef Stefan. Pred osmimi leti jo je poklicna pot iz Ljubljane vodila v Kranj, kjer je do lanskega oktobra vodila Zavod za turizem, zdaj pa je že dobre štiri mesece direktorica Tehniškega muzeja Slovenije. Z Natalijo Polenec, ki je med študijem arhitekture pozne ure velikokrat preživljala v družbi nočnega programa, se bo pogovarjal Iztok Konc.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
“Živi za vsak trenutek, vsak moment, vsak dan, v vsej svoji polnosti in v njem uživaj.” To je moto mladega vsestranskega glasbenika – pevca, avtorja besedil, pianista in bodočega magistra glasbene pedagogike, Nina Ošlaka. Na pop sceni aktivno deluje že skoraj osem let, večina ga pozna predvsem po lahkotnih popevkah, ki pa so v zadnjem času vedno bolj zrele. Najmlajši slovenski izvajalec, ki ga predvaja MTV Adria, poučuje tudi v glasbeni šoli, kjer se ukvarja z mladimi talenti in nanje prenaša glasbeno znanje. Svoj prvi album z naslovom Simfonija je izdal pred letom in pol, na njem je trinajst avtorskih skladb. Kljub temu pravi, je včasih težko najti neko povsem novo besedilo in melodijo. Nino je kot avtor besedil sodeloval že s številnimi glasbeniki in glasbenicami, ena od njih se nam je prek telefona pridružila v pogovoru. Ker je pogovor tekel o glasbi, seveda nismo mogli mimo bližajoče se EME, izbora slovenske popevke za pesem Evrovizije. Malce smo ugibali, kakšna bo letos zmagovalka. O slovenski glasbeni sceni, kot jo vidi sam, svojih nastopih, koncertih v počitniških kolonijah in še marsičem drugem lahko prisluhnete v celotnem pogovoru z Ninom Ošlakom v našem spletnem arhivu.
Prve ure zadnje februarske nedelje bodo vroče. Posvetili jih bomo majhnim raznobarvnim in pekočim paprikam, ki jih kratko imenujemo čili. Vasja Ličen, kuhar, slikar in ljubitelj čilijev, se lahko pohvali z zavidljivo zbirko teh malih vragcev – na svojih policah jih ta hip goji 60 vrst. Nekaj po polnoči bomo skupaj z njim spoznavali različne vrste, tudi najbolj pekočega predstavnika in raziskovali, katere lahko gojimo pri nas in kakšna je njihova vloga v medicini. Z Vasjo Ličnom se bo pogovarjala Enisa Brizani.
Na nočni obisk prihaja raziskovalka, italijanistka in sociologinja kulture, doktorica Suzana Todorović. Še zlasti se ukvarja z narečji. Izdala je kar tri monografije o narečnem besedju piranskega podeželja in koprskega zaledja. Ne le o krajevnih govorih, tudi o tem, kaj rada počne v prostem času, se bo s Suzano Todorović pogovarjala Jana Samsa.
Slovensko gozdnato dediščino bogati 12 ostankov pragozdov. Kar polovica pragozdnih rezervatov je na Kočevskem in skupno pokrivajo skoraj 219 hektarjev. V noči na petek nam bo ta mistični svet predstavil strokovnjak za pragozdove Tomaž Hartman, ki prihaja iz Zavoda za gozdove. Kakšna je zgodovina naših pragozdov in s kakšnimi izzivi se mora Kočevski Rog soočiti danes, bomo slišali nekaj po polnoči.
V specializirani reviji o saksofonu - The Sax so ga predstavili kot najboljšega saksofonista mlajše generacije. Miha Rogina slovi po svojih inovativnih interpretacijah klasičnih del za saksofon in po svojih pionirskih izvedbah manj znanih, vendar spektakularnih del 19. in 20. stoletja. Prisluhnite mu v nočnem pogovoru po polnoči.
Andrej Majes je pridelovalec Bio zdravilnih rastlin, podjetnik, ki ustvarja prek 150 izdelkov iz zdravilnih rastlin za lajšanje in premagovanje bolezenskih težav. Nad zelišči ga je navdušil oče - pri njem je Majes pridobil prvo znanje o rastlinah in njihovih zdravilnih učinkih. Ker je želel svoje spoznanje še nadgraditi, je počasi začel spoznavati ajurvedo - najstarejšo obliko naravne medicine na zemlji. Danes je priznan terapevt Mahariši ajurvede, saj izvaja diagnozo pulza, starodavno tehniko branja srčnega utripa, s katero lahko ugotavljamo neravnovesja v telesu in svetujemo, kako na naraven način telo ponovno uskladiti z vedno negujočimi zakoni narave ter tako vzpostaviti popolno zdravje. O zdravilnih rastlinah in Mahariši ajurvedi se bo z Andrejem Majesom v noči s torka na sredo pogovarjala voditeljica Tadeja Bizilj.
Sanja Grcić. Iz gorenjske avbe je naredila umetniški projekt, iz Kekčevega pokrivala je oblikovala trendovski klobuk. Modna oblikovalka, ki s svojo znamko Firma osvaja tudi New York, mesto, ki ga obožuje. Tudi zaradi jazza, ki je njena najljubša muzika. Kostumografka, ki jo imajo radi režiserji, koreografi, igralci in plesalci. Strastna nogometna navdušenka, ki navija tudi pri drugih športih. Energična, šarmantana in brez dlake na jeziku. Z njo se bo pogovarjala Nada Vodušek.
Nasmehnite se fotoaparatu, kajti v nedeljski Nočni obisk prihaja Jani Ugrin. Študent fotografije na prelomu samostojnega podjetništva, ki ga kmalu čaka, upa, da bo ostal pri koncertni fotografiji, s katero je stopil v svet objektiva, čeprav danes “šklocne” in ujame trenutke pri različnih stvareh: dogodkih, portretih, interjerju. Sicer je bolj zimski tip človeka, vendar je poletje najbolj dejavno zaradi festivalov in porok. Jani Ugrin se bo z voditeljico Tino Lamovšek pogovarjal o svojem prehodu od fanta s fotoaparatom do fotografa, o tem, kje se izgubijo avtorske pravice, in o tem, kako ljudi osrečuje s projektom That happy day. Izvedeli bomo tudi, ali bolje obvladuje fotografski objektiv ali sarkazem, o katerem pravi, da je njegova največja vrlina.
Jernej Bortolato iz Pliskovice, ki ga je voditeljica Barbara Čepirlo povabila na nočni obisk, ni običajen kamnosek, temveč poseben ustvarjalec, ki iz kraške pokrajine in njene tradicije črpa navdih za svoje kamnite izdelke. Med njimi izstopajo štirne in kalune, ki pa – opaža sogovornik – ljudi ne pritegnejo več toliko. Kamnoseški mojster Jernej Bortolato zadnja leta intenzivno sodeluje z oblikovalci in drugimi obrtniki s slovenskega in tržaškega Krasa, čeprav je čezmejno povezovanje, kot mu pravimo, na tem delu še v povojih. Pravi, da je odnos do kraške dediščine v zadnjih letih drugačen, ljudje bolj spoštujejo kamnoseško delo in bolje poznajo material. Poleg tega zgovoren kamnoseški mojster iz Pliskovice veliko časa nameni tudi mladim ljubiteljem kamnite dediščine. Poleg organiziranih delavnic njegovo kamnoseško obrt vseskozi promovira tudi območna obrtno-podjetniška zbornica Sežana.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
“Rada bi zvišala raven pogovora o invalidih in z invalidi.” Tako pravi Sonja Pungertnik, naša tokratna nočna gostja. Slepa je in, kot tudi pravi, številni nikoli ne bomo zmogli razumeti, kako lahko kljub temu življenju nasproti stopa kot žena, mati, je normalno zaposlena in uspešna na številnih področjih, kot radijska veteranka, ki med drugim vodi šolo odpuščanja in v resnici počne veliko več kot mnogokdo, ki ni invalid. Je slednji vedno hkrati tudi bolnik, jo bomo še vprašali ob svetovnem dnevu bolnikov, pa tudi kaj lahkotnejšega, na primer, zakaj nas toliko misli, da je slepo oseba treba najprej poklicati, saj elektronske pošte tako in tako ne more prebrati … S Sonjo Pungertnik se bo pogovarjala Tina Kralj.
Anja in Urban Florjančič sta med mlajšimi v druščini malih butičnih pivovarjev. Svojo mikro pivovarno Mali Grad sta odprla pred slabim letom v Kamniku, kjer je kot pravita, voda dovolj dobra za pivo. Kljub začetnim birokratskim težavam in iskanju finančnih sredstev sta se zaradi uporabe kakovostnih sestavin hitro priljubila pivcem piva. Kako sestaviti pravo recepturo, kje se priučiti varjenja in kakšen okus imamo slovenski ljubitelji piva? Prisluhnite Nočnemu obisku, ki ga pripravlja Ana Skrt.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
V Nočnem obisku vam smo tokrat predstavili slovenski dirkalnik formule. Ne čisto pravi Formula 1, ampak dirkalnik s katerim študenti Fakultete za strojništvo v Mariboru tekmujejo na dirkah Formule Student. Gre za tekmovanje, na katerem se kar okoli 400 ekip, ki prihajajo s celega sveta, pomeri na 40 različnih preizkušnjah. Po polnoči so se nam v studiu pridružili konstruktorji slovenske Formule Student – njihov zadnji dirkalnik nosi ime GPE 14 – in nam razkrili, kako potekajo priprave na novo sezono in kakšen bo dirkalnik, ki bo njihovo ekipo predstavljal v prihajajoči sezoni.
Kurentov skok je naznanil uradni začetek letošnjih kurentovih opravil in princ karnevala na Ptuju bo mestno oblast prevzel to soboto. Tudi zato na tokratni nočni obisk prihaja predsednik organizacijskega odbora jubilejnega, 55. Kurentovanja na Ptuju in podpredsednik Federacije evropskih karnevalskih mest, Branko Brumen. Do pokopa pusta bo sledilo več kot 100 prireditev javnega pomena, organizatorji pa pričakujejo vsaj 120 tisoč obiskovalcev. O jubilejnem kurentovanju na Ptuju v tokratnem nočnem programu, ko bo z vami voditelj Zoran Turk.
IGLU - Improvizacijsko gledališče Ljubljana so Peter Frankl, Vid Sodnik in Juš Milčinski, ki so združili moči v raznoliko performersko zasedbo z željo po profesionalnem delu na področju gledališke improvizacije. In vsi trije prihajajo v oddajo Nočni obisk, kjer bomo diskutirali o tem, kaj pravzaprav pomeni biti profesionalen gledališki improvizator? Zakaj "Ne." klasičnim gledališkim uprizoritvam? Kje je neskončni vodnjak iz katerega zajemajo humor in kdaj je improvizacija lahko resnobna, bomo slišali nekaj po polnoči.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Neveljaven email naslov