Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Borut Peterlin je eden naših najbolj samosvojih, priznanih in mednarodno uveljavljenih mojstrov fotografije. Širša javnost se ga morda najbolj spomni po na moč prepoznavnem, enkratnem in duhovitem fotografskem urednikovanju pri tedniku Mladina, rubrikah Striptiz in Portret. To je svojevrstna ironija, saj je od nekdaj večji izziv videl v reportažni fotografiji. Peterlin je tudi ustanovitelj Fotopuba, Festivala dokumentarne fotografije, ki je bil prvič organiziran leta 2001, sicer pa diplomant znamenite FAMU, praške Akademije za film, televizijo in umetnost. Podiplomski študij je opravil na Londonskem kolidžu za tisk.
Njegov curriculum vitae je zavidljiv. Leta 2000 je prejel štipendijo v Fabrici, Benettonovem raziskovalnem centru za komunikacije, in začel delati s kontroverznim fotografom Olivierom Toscanijem. Svoje fotografije je razstavljal že po vsem svetu (v galeriji Konica-Minolta na Japonskem, galeriji K2 v Turčiji, Martin-Gropius-Bauu v Nemčiji, galeriji Host v Veliki Britaniji, na festivalu fotografije Kaunas v Litvi, v muzeju Doland na Kitajskem, na festivalu Photo Fringe na Poljskem, v Muzeju sodobne umetnosti v Ljubljani itn.).
Prav po njegovi zaslugi je oživel tudi fotografski studio slovitega celjskega fotografskega mojstra Josipa Pelikana, ki je danes del Muzeja novejše zgodovine Celje. Raziskovanje pionirskih starodavnih tehnik pa ga je začelo zanimati pred skoraj desetletjem, ko je v Londonu obiskal razstavo legendarne fotografinje Sally Mann in obstal kot uročen pred fotografijami, narejenimi v tehniki mokri kolodij na steklu, ki so jo pred več kot sto sedemdesetimi leti uporabljali pionirji fotografije. Tako se je začel njegov vzpon do ene največjih sodobnih avtoritet tega ustvarjalnega fotografskega postopka.
Borut Peterlin je luciden umetnik, ki navdih za svoje ustvarjanje najde v obredjih bivanja v naravi in z njo, prebiranju Eckharta Tolleja in izvajanju metode mrzlega tuširanja in kopanja Wima Hofa. Je tudi oče treh otrok in Indijanec po duhu (opomba avtorice teksta). Njegove ustvarjalne in navdihujoče dogodivščine lahko spremljamo tudi na kanalu na YouTubu s Topshit Photography vlogi. Z Borutom Peterlinom se je pogovarjala Liana Buršič.
Eden od peščice sodobnih svetovnih avtoritet starodavne pionirske fotografske tehnike - mokrega kolodija na steklu
Borut Peterlin je eden naših najbolj samosvojih ter priznanih in mednarodno uveljavljenih mojstrov fotografije. Širša javnost se ga morda najbolj spomni po sila prepoznavnem, edinstvenem in duhovitem fotografskem urednikovanju na tedniku Mladina, iz rubrik Striptiz oziroma Portret. Kar je svojevrstna ironija, saj je od nekdaj večji izziv videl v reportažni fotografiji. Peterlin je tudi ustanovitelj Fotopuba - Festivala dokumentarne fotografije, ki se je prvič odvil leta 2001, sicer pa diplomant znamenite FAMU, praške Akademije za film, televizijo in umetnost. Podiplomski študij je opravil na London College of Printing.
Njegov CV je zavidljiv. Leta 2000 je prejel štipendijo v Fabrici, Benettonovem raziskovalnem centru za komunikacije in začel delati s kontroverznim fotografom Olivierom Toscanijem. Svoje fotografije je razstavljal že po vsem svetu ( v galeriji Konica-Minolta na Japonskem / galerija K2 v Turčiji / Martin-Gropius-Bau v Nemčiji / Host Gallery v Veliki Britaniji / festival fotografije Kaunas v Litvaniji / Doland Museum na Kitajskem / Photo Fringe festival na Poljskem / Muzej sodobne umetnosti v Ljubljani, etc.)
Prav po njegovi zaslugi je oživel tudi fotografski studio slovitega celjskega fotografskega mojstra Josipa Pelikana, danes del Muzeja novejše zgodovine Celje (MNZC). Raziskovanje pionirskih starodavnih tehnik pa ga je navdihnilo pred skoraj desetletjem, ko je v Londonu obiskal razstavo legendarne fotografinje Sally Mann in obstal kot uročen pred fotografijami, narejenimi v tehniki mokri kolodij na steklu, ki so jo pred skoraj 170 leti uporabljali pionirji fotografije. Tako se je začel njegov vzpon do ene največjih sodobnih avtoritet tega ustvarjalnega foto postopka.
Borut Peterlin je lucidni umetnik, ki navdih za svoje ustvarjanje najde v obredjih bivanja v naravi in z naravo, prebiranju Eckharta Tolleja in prakticiranju Wim Hof metode mrzlega tuširanja in kopanja. Je tudi oče treh otrok in indijanec po duhu (op.p. avtorice teksta). Peterlinove kreativne in navdihujoče dogodivščine lahko spremljamo tudi na njegovem Youtube kanalu, s Topshit Photography vlogi.
5421 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Borut Peterlin je eden naših najbolj samosvojih, priznanih in mednarodno uveljavljenih mojstrov fotografije. Širša javnost se ga morda najbolj spomni po na moč prepoznavnem, enkratnem in duhovitem fotografskem urednikovanju pri tedniku Mladina, rubrikah Striptiz in Portret. To je svojevrstna ironija, saj je od nekdaj večji izziv videl v reportažni fotografiji. Peterlin je tudi ustanovitelj Fotopuba, Festivala dokumentarne fotografije, ki je bil prvič organiziran leta 2001, sicer pa diplomant znamenite FAMU, praške Akademije za film, televizijo in umetnost. Podiplomski študij je opravil na Londonskem kolidžu za tisk.
Njegov curriculum vitae je zavidljiv. Leta 2000 je prejel štipendijo v Fabrici, Benettonovem raziskovalnem centru za komunikacije, in začel delati s kontroverznim fotografom Olivierom Toscanijem. Svoje fotografije je razstavljal že po vsem svetu (v galeriji Konica-Minolta na Japonskem, galeriji K2 v Turčiji, Martin-Gropius-Bauu v Nemčiji, galeriji Host v Veliki Britaniji, na festivalu fotografije Kaunas v Litvi, v muzeju Doland na Kitajskem, na festivalu Photo Fringe na Poljskem, v Muzeju sodobne umetnosti v Ljubljani itn.).
Prav po njegovi zaslugi je oživel tudi fotografski studio slovitega celjskega fotografskega mojstra Josipa Pelikana, ki je danes del Muzeja novejše zgodovine Celje. Raziskovanje pionirskih starodavnih tehnik pa ga je začelo zanimati pred skoraj desetletjem, ko je v Londonu obiskal razstavo legendarne fotografinje Sally Mann in obstal kot uročen pred fotografijami, narejenimi v tehniki mokri kolodij na steklu, ki so jo pred več kot sto sedemdesetimi leti uporabljali pionirji fotografije. Tako se je začel njegov vzpon do ene največjih sodobnih avtoritet tega ustvarjalnega fotografskega postopka.
Borut Peterlin je luciden umetnik, ki navdih za svoje ustvarjanje najde v obredjih bivanja v naravi in z njo, prebiranju Eckharta Tolleja in izvajanju metode mrzlega tuširanja in kopanja Wima Hofa. Je tudi oče treh otrok in Indijanec po duhu (opomba avtorice teksta). Njegove ustvarjalne in navdihujoče dogodivščine lahko spremljamo tudi na kanalu na YouTubu s Topshit Photography vlogi. Z Borutom Peterlinom se je pogovarjala Liana Buršič.
Eden od peščice sodobnih svetovnih avtoritet starodavne pionirske fotografske tehnike - mokrega kolodija na steklu
Borut Peterlin je eden naših najbolj samosvojih ter priznanih in mednarodno uveljavljenih mojstrov fotografije. Širša javnost se ga morda najbolj spomni po sila prepoznavnem, edinstvenem in duhovitem fotografskem urednikovanju na tedniku Mladina, iz rubrik Striptiz oziroma Portret. Kar je svojevrstna ironija, saj je od nekdaj večji izziv videl v reportažni fotografiji. Peterlin je tudi ustanovitelj Fotopuba - Festivala dokumentarne fotografije, ki se je prvič odvil leta 2001, sicer pa diplomant znamenite FAMU, praške Akademije za film, televizijo in umetnost. Podiplomski študij je opravil na London College of Printing.
Njegov CV je zavidljiv. Leta 2000 je prejel štipendijo v Fabrici, Benettonovem raziskovalnem centru za komunikacije in začel delati s kontroverznim fotografom Olivierom Toscanijem. Svoje fotografije je razstavljal že po vsem svetu ( v galeriji Konica-Minolta na Japonskem / galerija K2 v Turčiji / Martin-Gropius-Bau v Nemčiji / Host Gallery v Veliki Britaniji / festival fotografije Kaunas v Litvaniji / Doland Museum na Kitajskem / Photo Fringe festival na Poljskem / Muzej sodobne umetnosti v Ljubljani, etc.)
Prav po njegovi zaslugi je oživel tudi fotografski studio slovitega celjskega fotografskega mojstra Josipa Pelikana, danes del Muzeja novejše zgodovine Celje (MNZC). Raziskovanje pionirskih starodavnih tehnik pa ga je navdihnilo pred skoraj desetletjem, ko je v Londonu obiskal razstavo legendarne fotografinje Sally Mann in obstal kot uročen pred fotografijami, narejenimi v tehniki mokri kolodij na steklu, ki so jo pred skoraj 170 leti uporabljali pionirji fotografije. Tako se je začel njegov vzpon do ene največjih sodobnih avtoritet tega ustvarjalnega foto postopka.
Borut Peterlin je lucidni umetnik, ki navdih za svoje ustvarjanje najde v obredjih bivanja v naravi in z naravo, prebiranju Eckharta Tolleja in prakticiranju Wim Hof metode mrzlega tuširanja in kopanja. Je tudi oče treh otrok in indijanec po duhu (op.p. avtorice teksta). Peterlinove kreativne in navdihujoče dogodivščine lahko spremljamo tudi na njegovem Youtube kanalu, s Topshit Photography vlogi.
»Da bi lahko bolje preprečevali in učinkoviteje zdravili bolezni možganov, moramo bolje razumeti delovanje možganov v zdravju in bolezni.« V dialogu s prof. dr. Majo Bresjanac bomo razmišljali in se spraševali kako k izboljšanju raziskovalnega procesa in doseganju izidov, ki bodo botrovali boljši oskrbi bolnikov, učinkovitejšemu preprečevanju in zdravljenju bolezni možganov lahko prispevajo znanstveniki in kako lahko k napredku znanosti, preprečevanja, prepoznave in zdravljenja degenerativnih bolezni, prispevamo tudi mi.
Kaj poleg glasbe imajo skupnega skupini Predmestje in Panda ter Vlado Kreslin in Neca Falk? Kreativno moč, ki jo predstavlja Andrej Pompe, profesor, zbiralec znamk in kreativec na mnogih področjih. Z njim se bo pogovarjala Lucija Grm.
Tih deževen dan po burnih dogodkih v Ljubljani je za nami. Zoprno, kako se ta presneti covid-19 nikakor ne umiri, odloki pa nas vse bolj dušijo. In sovražnosti cepljenih do necepljenih. Škoda, da dovolimo, da nas tako razdelijo. Kakorkoli že obrnemo, dolgčas nam pa res ni. V hladnih deževnih dneh se bomo ogreli ob domačih ljubljenčkih - živalskih in človeških - ob prijateljih in ob nočnem pogovoru. Mojca Blažej Cirej vas pričakuje pet minut čez polnoč.
Naša gostja v prvi uri nočnega programa bo dr. Valentina Lacovich, ki je pred osmimi leti zapustila domači Koper in odšla v Brno, na Češko. Je nevroznanstvenica, ki pri nas v tistem času ni dobila primerne zaposlitve in je zato odšla v tujino. Izhaja iz dvojezične družine, kjer sta bila oba starša novinarja v italijanskem programu RTV Koper- Capodistria, tekoče govori več jezikov in se je tudi češčine naučila zelo hitro. Hitro v češčini pomeni »pameten« in Valentina je hitra po češko in po slovensko - učinkovita je, inteligentna, a hkrati mediteransko radoživa. Zaposlena je v Mednarodnem klinično raziskovalnem centru Univerzitetne bolnice Sv. Anne, tudi ljubezen je našla v Brnu, ki je zdaj vsaj toliko dom kot Koper, kamor se rada vrača. Tu jo je ob njenem obisku pred mikrofon povabila Nataša Benčič, ki je v noni program tudi sicer vtkala veliko primorskih tem.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Na nočni obisk prihaja Aljaž Pestotnik Robič – Jeseničan, ki se je po osnovni šoli odločil za nadaljevanje šolanja na drugi strani Karavank, v Avstriji. Slovenščino in angleščino je študiral v Gradcu in bil tudi predsednik tamkajšnjega Kluba slovenskih študentk in študentov. Sogovornik je problematiko slovenske manjšine v Avstriji dobro spoznal in postala je tako pomemben del njegove identitete, da o vrnitvi v Slovenijo ne razmišlja, ampak si želi poučevati na eni od dvojezičnih šol. V nadaljevanju nočnega programa bomo govorili tudi o mesecu skupnega branja in spoznali vinarja Mitja Lo Duca. Nočna voditeljica bo Lidija Cokan.
Glasba je zanj medij komunikacije. Je iskanje, so neodgovorjena vprašanja, negotove situcije, je pretakanje zamisli. Glasba kot imprivizacija, skozi katero se odpirajo nove poti. Avtor glasbe za številne gledališke, plesne in lutkovne predstave ter filme. Ustanovitelj in programski vodja Zavoda Sploh, ki se ukvarja s produkcijo glasbenih in uprizoritvenih umetnosti, z izobraževanjem in založništvom. A to so samo podatki. Podatki pa ne zajamejo širine in iskrivosti njegovega ustvarjanja. To je treba doživeti. Nazadnje je na festivalu FeKK publiko očaral s svojim kratkim filmom Komaj čakam, da prideš. Fim je uvrščen tudi v tekmovalni program letošnjega Festivala slovenskega filma. Tomaž Grom je nočni gost Nade Vodušek.
Na nočni obisk prihaja nasmejana Štajerka, ki ne mara osebnostnih nalepk, Sandra Auer. Deluje na več področjih, in vse kar počne, kot pravi sama, dela s srcem, posledično zato z večjim veseljem. V zadnjih letih kot podjetnica prebuja ljudi okoli sebe s pozitivno energijo in spoznanjem, da je življenje treba enostavno živeti. Tako se je rodila tudi podjetna ideja Pogled od znotraj. Kje in kdaj je ona doživela vsa spoznanja o življenju, ki jih deli z ostalimi? Kako usklajuje poslanstvo matere, žene, prijateljice, podjetnice, kreatorke spletnih vsebin bomo izvedeli tekom pogovora. V družbi dobre glasbe bo s Sandro Auer po valovih noči potoval Sandi Horvat.
V noči na nedeljo na nočni obisk prihaja raziskovalka klasične, jazzovske in tradicionalne glasbe, pevka, harfistka, skladateljica in performerka Zvezdana Novaković. Je umetnica iskanja in sprejemanja, z veliko željo in radovednostjo potuje po svetu in raziskuje zmožnosti človeškega glasu in njegovega vpliva na človekovo rast. Pozitivne učinke zvoka vpleta v različne umetniške prakse, rada se posveča tudi projektom za najmlajše. Z umetnico se bo pogovarjala Anamarija Štukelj Cusma. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
V prvi uri nočnega programa bomo gostili Oliverja Bogatinova. Nekdanji nogometaš in trener je trenutno poslovni direktor koprskega nogometnega prvoligaša. V karieri je igral za številne klube in jih tudi treniral, preizkusil se je tudi v vlogi vodje mladinske nogometne šole. Poseben izziv je bilo delo v najuspešnejšem slovenskem klubu, Mariboru, kjer je sodeloval tudi z italijansko-argentinskim trenerjem Omarjem Camoranesijem. Bogatinov je otroštvo preživel na Jesenicah, drugi dom in družino pa si je ustvaril v slovenski Istri. Nočni gostitelj je Primož Čepar.
Nocoj se bomo v času in prostoru podali malček v preteklost in se sprehodili po cvetočem glasbenem travniku življenja in dela pevke, ki je že pri rosnih sedemnajstih letih zastopala Jugoslavijo na Pesmi Evrovizije in sicer leta 1970, že leto prej pa je nastopila na festivalu Opatija. Pesmi Ljubi, ljubi, ljubi in Pridi, dala ti bom cvet bosta seveda obvezni, slišali pa bomo še marsikatero zimzeleno. Dobrodušna, zgovorna, iskrena, predvsem pa radoživa Eva Sršen bo v klepetu z Lucijo Grm povedala še kakšno zanimivo, humorno, morda tudi pikro zgodbo s svoje bogate življenjske poti.
Na nočni obisk smo povabili Agatho Kopac, diplomirano pravnico in magistro ekonomskih znanosti. Je rojen coach, ki posameznikom in organizacijam pomaga reševati vsakdanje življenjske in poslovne izzive. Je ustanoviteljica Inštituta za sr(e)čno družbo in avtorica knjižne uspešnice Genom sreče, ki je prevedena tudi v angleški jezik. Pravi, da je njeno življenje delavnik, posel pa prepeta s hobiji. V nadaljevanju noči se bomo podali na ekološko kmetijo Lipnik Linca na Kapeli, ki prideluje tudi aronijo na najvišji legi v Sloveniji. Govorili pa bomo tudi o dobrih lastnostih maščob. Vaš gostitelj bo Robert Zajšek.
V nočnem programu se bomo z Lucijo Grm spomnili glasbenika, ki se je v glasbenih vodah preizkušal v mnogih slogih in sled pustil celo v otroških pesmih. V narodnozabavni glasbi je sodeloval z ansamblom Rž in Ansamblom Lojzeta Slaka, njegovo glasbeno domovanje pa je bila predvsem popularna glasba, čeprav je zajadral tudi med rockerje. Skladatelj, besedilopisec in dolgoletni član društva pesnikov slovenske glasbe, pevec, kitarist, bobnar in še marsikaj je bil Janez Hvale. Spomin nanj bodo obujali njegovi sodelavci in dolgoletni prijatelji in seveda njegova glasba.
V Nočnem obisku bo tokrat z nami glasbenik Jernej Zoran. Od njegovega prvega srednješolskega banda, imenovanega Minister Gregor, so minila že tri desetletja. Vmes je nastalo kar 5 albumov, šest, če smo bolj natančni, a leta 2001 končani album Avgustovski kosci, ni nikoli zares uradno izšel. Z zadnjim, izključno instrumentalnim z naslovom What happens if I press this button, ki ga je Jernej izdal pred 14 dnevi, je zelo orientiran na tuji trg. Ob muziciranju rad sadi drevesa, ustvaril je že pravi rob gozda ob svojem domovanju. "To je čisti rock'n'roll pravi." Prevedel je 120 knjig. Ob poslušanju njegovih številnih skladb po polnoči, nam bo pojasnil tudi, kaj so to ušesne ošpice. K poslušanju vas vabi voditeljica Vesna Topolovec.
V tokratni Noči šansonov se bomo zadrževali v drugi polovici tridesetih let dvajsetega stoletja. Spremljali bomo dvajsetletnico, katere zvezda se je takrat začela strmo vzpenjati. K zadrževanju ob realističnih, ljubezenskih in eksistencialnih francoskih šansonih, ki jih je na začetku svoje kariere prepevala Édith Piaf, vas vabi Miha Zor.
Prva ura bo namenjena ljubiteljem folklore, folklornikom in folkloristom. Letos namreč mineva 130 let od rojstva in 70 let od smrti Slovenca, glasbenika in folklorista, po čigar zaslugi imamo 87 let star Glasbeno-narodopisni inštitut ter lepo zgodovino zborovske glasbe in folklore. Naša gosta bosta prof. Mirko Ramovš in dr. Tomaž Simetinger.
V prvih minutah petka smo skoraj dobesedno zaplavali v Nočni program. Na obisk je prišla Tina Jeromen, nekdanja vrhunska plavalka, plavalna trenerka in športna psihologinja. Odstirala nam je svoje življenjske izkušnje in profesionalno pot. Od dela s športniki, trenerji in starši v različnih športnih panogah, psiholoških priprav v vrhunskem športu, do rekreacije v vsakodnevnem življenju. Na nočni obisk jo je povabila Mojca Delač.
Na nočni obisk prihaja Marta Otič, dolgoletna ravnateljica osnovne šole Franceta Prešerna v Mariboru. Za zgodovino se je navdušila, ko je obiskovala osnovno šolo na Prevaljah, ki ji je tedaj ravnateljeval pisatelj Leopold Suhodolčan. Po 43-tih letih dela v šolstvu in dvajsetih letih vodenja se letos upokojuje in prepušča krmilo največje osnovne šole v Mariboru ekipi svojih naslednikov.
Si predstavljate, kaj točno počne dirigent na odru? Veste, kaj pomeni korepetitor? In kakšen je proces dela v operni hiši, preden predstava zaživi pred občinstvom? Gostja nocojšnjega Nočnega obiska bo Mojca Lavrenčič, mlada nadarjena dirigentka, korepetitorka, pianistka in čembalistka. O njeni glasbeni poti, njenem pogledu na umetnost in o tem, kako se kot ženska spopada s še vedno večinsko moškim poklicem se bom pogovarjala Višnja Fičor.
Na krilih glasbe bomo leteli od klasike do šansona, z močjo besede se bomo podali v svet gledališča, filma, radia in televizije, itinerarij ustvarjalne glasbene in igralske poti pa bo pisal interpret, katerega kritični in humorni um se kaže v njegovih besedilih, kot interpret pa sodi v sam vrh slovenskega šansona. Pianist, pevec in skladatelj, igralec, scenarist in režiser, radijski in televizijski moderator Jure Ivanušič bo gost tokratnega nočnega programa, v studio pa ga je povabila Lucija Grm.
Neveljaven email naslov