Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Borut Peterlin je eden naših najbolj samosvojih, priznanih in mednarodno uveljavljenih mojstrov fotografije. Širša javnost se ga morda najbolj spomni po na moč prepoznavnem, enkratnem in duhovitem fotografskem urednikovanju pri tedniku Mladina, rubrikah Striptiz in Portret. To je svojevrstna ironija, saj je od nekdaj večji izziv videl v reportažni fotografiji. Peterlin je tudi ustanovitelj Fotopuba, Festivala dokumentarne fotografije, ki je bil prvič organiziran leta 2001, sicer pa diplomant znamenite FAMU, praške Akademije za film, televizijo in umetnost. Podiplomski študij je opravil na Londonskem kolidžu za tisk.
Njegov curriculum vitae je zavidljiv. Leta 2000 je prejel štipendijo v Fabrici, Benettonovem raziskovalnem centru za komunikacije, in začel delati s kontroverznim fotografom Olivierom Toscanijem. Svoje fotografije je razstavljal že po vsem svetu (v galeriji Konica-Minolta na Japonskem, galeriji K2 v Turčiji, Martin-Gropius-Bauu v Nemčiji, galeriji Host v Veliki Britaniji, na festivalu fotografije Kaunas v Litvi, v muzeju Doland na Kitajskem, na festivalu Photo Fringe na Poljskem, v Muzeju sodobne umetnosti v Ljubljani itn.).
Prav po njegovi zaslugi je oživel tudi fotografski studio slovitega celjskega fotografskega mojstra Josipa Pelikana, ki je danes del Muzeja novejše zgodovine Celje. Raziskovanje pionirskih starodavnih tehnik pa ga je začelo zanimati pred skoraj desetletjem, ko je v Londonu obiskal razstavo legendarne fotografinje Sally Mann in obstal kot uročen pred fotografijami, narejenimi v tehniki mokri kolodij na steklu, ki so jo pred več kot sto sedemdesetimi leti uporabljali pionirji fotografije. Tako se je začel njegov vzpon do ene največjih sodobnih avtoritet tega ustvarjalnega fotografskega postopka.
Borut Peterlin je luciden umetnik, ki navdih za svoje ustvarjanje najde v obredjih bivanja v naravi in z njo, prebiranju Eckharta Tolleja in izvajanju metode mrzlega tuširanja in kopanja Wima Hofa. Je tudi oče treh otrok in Indijanec po duhu (opomba avtorice teksta). Njegove ustvarjalne in navdihujoče dogodivščine lahko spremljamo tudi na kanalu na YouTubu s Topshit Photography vlogi. Z Borutom Peterlinom se je pogovarjala Liana Buršič.
Eden od peščice sodobnih svetovnih avtoritet starodavne pionirske fotografske tehnike - mokrega kolodija na steklu
Borut Peterlin je eden naših najbolj samosvojih ter priznanih in mednarodno uveljavljenih mojstrov fotografije. Širša javnost se ga morda najbolj spomni po sila prepoznavnem, edinstvenem in duhovitem fotografskem urednikovanju na tedniku Mladina, iz rubrik Striptiz oziroma Portret. Kar je svojevrstna ironija, saj je od nekdaj večji izziv videl v reportažni fotografiji. Peterlin je tudi ustanovitelj Fotopuba - Festivala dokumentarne fotografije, ki se je prvič odvil leta 2001, sicer pa diplomant znamenite FAMU, praške Akademije za film, televizijo in umetnost. Podiplomski študij je opravil na London College of Printing.
Njegov CV je zavidljiv. Leta 2000 je prejel štipendijo v Fabrici, Benettonovem raziskovalnem centru za komunikacije in začel delati s kontroverznim fotografom Olivierom Toscanijem. Svoje fotografije je razstavljal že po vsem svetu ( v galeriji Konica-Minolta na Japonskem / galerija K2 v Turčiji / Martin-Gropius-Bau v Nemčiji / Host Gallery v Veliki Britaniji / festival fotografije Kaunas v Litvaniji / Doland Museum na Kitajskem / Photo Fringe festival na Poljskem / Muzej sodobne umetnosti v Ljubljani, etc.)
Prav po njegovi zaslugi je oživel tudi fotografski studio slovitega celjskega fotografskega mojstra Josipa Pelikana, danes del Muzeja novejše zgodovine Celje (MNZC). Raziskovanje pionirskih starodavnih tehnik pa ga je navdihnilo pred skoraj desetletjem, ko je v Londonu obiskal razstavo legendarne fotografinje Sally Mann in obstal kot uročen pred fotografijami, narejenimi v tehniki mokri kolodij na steklu, ki so jo pred skoraj 170 leti uporabljali pionirji fotografije. Tako se je začel njegov vzpon do ene največjih sodobnih avtoritet tega ustvarjalnega foto postopka.
Borut Peterlin je lucidni umetnik, ki navdih za svoje ustvarjanje najde v obredjih bivanja v naravi in z naravo, prebiranju Eckharta Tolleja in prakticiranju Wim Hof metode mrzlega tuširanja in kopanja. Je tudi oče treh otrok in indijanec po duhu (op.p. avtorice teksta). Peterlinove kreativne in navdihujoče dogodivščine lahko spremljamo tudi na njegovem Youtube kanalu, s Topshit Photography vlogi.
5421 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Borut Peterlin je eden naših najbolj samosvojih, priznanih in mednarodno uveljavljenih mojstrov fotografije. Širša javnost se ga morda najbolj spomni po na moč prepoznavnem, enkratnem in duhovitem fotografskem urednikovanju pri tedniku Mladina, rubrikah Striptiz in Portret. To je svojevrstna ironija, saj je od nekdaj večji izziv videl v reportažni fotografiji. Peterlin je tudi ustanovitelj Fotopuba, Festivala dokumentarne fotografije, ki je bil prvič organiziran leta 2001, sicer pa diplomant znamenite FAMU, praške Akademije za film, televizijo in umetnost. Podiplomski študij je opravil na Londonskem kolidžu za tisk.
Njegov curriculum vitae je zavidljiv. Leta 2000 je prejel štipendijo v Fabrici, Benettonovem raziskovalnem centru za komunikacije, in začel delati s kontroverznim fotografom Olivierom Toscanijem. Svoje fotografije je razstavljal že po vsem svetu (v galeriji Konica-Minolta na Japonskem, galeriji K2 v Turčiji, Martin-Gropius-Bauu v Nemčiji, galeriji Host v Veliki Britaniji, na festivalu fotografije Kaunas v Litvi, v muzeju Doland na Kitajskem, na festivalu Photo Fringe na Poljskem, v Muzeju sodobne umetnosti v Ljubljani itn.).
Prav po njegovi zaslugi je oživel tudi fotografski studio slovitega celjskega fotografskega mojstra Josipa Pelikana, ki je danes del Muzeja novejše zgodovine Celje. Raziskovanje pionirskih starodavnih tehnik pa ga je začelo zanimati pred skoraj desetletjem, ko je v Londonu obiskal razstavo legendarne fotografinje Sally Mann in obstal kot uročen pred fotografijami, narejenimi v tehniki mokri kolodij na steklu, ki so jo pred več kot sto sedemdesetimi leti uporabljali pionirji fotografije. Tako se je začel njegov vzpon do ene največjih sodobnih avtoritet tega ustvarjalnega fotografskega postopka.
Borut Peterlin je luciden umetnik, ki navdih za svoje ustvarjanje najde v obredjih bivanja v naravi in z njo, prebiranju Eckharta Tolleja in izvajanju metode mrzlega tuširanja in kopanja Wima Hofa. Je tudi oče treh otrok in Indijanec po duhu (opomba avtorice teksta). Njegove ustvarjalne in navdihujoče dogodivščine lahko spremljamo tudi na kanalu na YouTubu s Topshit Photography vlogi. Z Borutom Peterlinom se je pogovarjala Liana Buršič.
Eden od peščice sodobnih svetovnih avtoritet starodavne pionirske fotografske tehnike - mokrega kolodija na steklu
Borut Peterlin je eden naših najbolj samosvojih ter priznanih in mednarodno uveljavljenih mojstrov fotografije. Širša javnost se ga morda najbolj spomni po sila prepoznavnem, edinstvenem in duhovitem fotografskem urednikovanju na tedniku Mladina, iz rubrik Striptiz oziroma Portret. Kar je svojevrstna ironija, saj je od nekdaj večji izziv videl v reportažni fotografiji. Peterlin je tudi ustanovitelj Fotopuba - Festivala dokumentarne fotografije, ki se je prvič odvil leta 2001, sicer pa diplomant znamenite FAMU, praške Akademije za film, televizijo in umetnost. Podiplomski študij je opravil na London College of Printing.
Njegov CV je zavidljiv. Leta 2000 je prejel štipendijo v Fabrici, Benettonovem raziskovalnem centru za komunikacije in začel delati s kontroverznim fotografom Olivierom Toscanijem. Svoje fotografije je razstavljal že po vsem svetu ( v galeriji Konica-Minolta na Japonskem / galerija K2 v Turčiji / Martin-Gropius-Bau v Nemčiji / Host Gallery v Veliki Britaniji / festival fotografije Kaunas v Litvaniji / Doland Museum na Kitajskem / Photo Fringe festival na Poljskem / Muzej sodobne umetnosti v Ljubljani, etc.)
Prav po njegovi zaslugi je oživel tudi fotografski studio slovitega celjskega fotografskega mojstra Josipa Pelikana, danes del Muzeja novejše zgodovine Celje (MNZC). Raziskovanje pionirskih starodavnih tehnik pa ga je navdihnilo pred skoraj desetletjem, ko je v Londonu obiskal razstavo legendarne fotografinje Sally Mann in obstal kot uročen pred fotografijami, narejenimi v tehniki mokri kolodij na steklu, ki so jo pred skoraj 170 leti uporabljali pionirji fotografije. Tako se je začel njegov vzpon do ene največjih sodobnih avtoritet tega ustvarjalnega foto postopka.
Borut Peterlin je lucidni umetnik, ki navdih za svoje ustvarjanje najde v obredjih bivanja v naravi in z naravo, prebiranju Eckharta Tolleja in prakticiranju Wim Hof metode mrzlega tuširanja in kopanja. Je tudi oče treh otrok in indijanec po duhu (op.p. avtorice teksta). Peterlinove kreativne in navdihujoče dogodivščine lahko spremljamo tudi na njegovem Youtube kanalu, s Topshit Photography vlogi.
Z dolgoletno vodjo podružnične šole v Senožečah Ado Škamperle se pogovarjamo o tem, kako je minil prvi teden zaprtih šol in kako so se v manjših krajih pripravili na šolanje na daljavo. Sogovornica je tudi zborovodja Mešanega pevskega zbora, in petje ima, kot pravi, tudi zdravilen učinek. Nočni program povezuje Tjaša Škamperle.
Noč glasbe, ugank, prijetne družbe in prijazne besede. Znanih in manj znanih pesmi in ugank, ki jih je napisal Franc Ankerst. Vaša družba po telefonu. Dobra kombinacija kratke in zanimive noči, z vami pa Lucija Grm.
Jože Protner je zanimiv sogovornik. Z njegovo pomočjo se spominjamo 25 letnice uspešnih prizadevanj za selitev sedeža Pošte Slovenije v Maribor. Šlo je za potezo, ki je žal do današnjih dni ostala eden ne prav pogostih primerov decentralizacije osrednjih ustanov in družb pri nas.
V teh dneh radio poslušalk in poslušalčev tudi ponoči ne pušča samih. Noč je na Prvem vsakič drugačna. Tudi če gostov ni, voditelji odtisnejo svoj pečat in so zvesti spremljevalci tistih, ki bedijo. Z vami - Nada Vodušek.
Na krilih močne bonace, kot se je pošalil, je oktobra lani sredi Tržaškega zaliva premagal tekmece in slavil na prestižni Barkovljanki oz. Barcolani. Z jadrnico Morning Glory se spogleduje z nastopi na regatah v Sredozemlju in na Atlantiku, v spominih pa se koprski jadralec Gašper Vinčec rad vrača na prehojeno pot, na kateri sta tudi dva nastopa na olimpijskih igrah. Je iskriv sogovornik in v pogovoru s Sandijem Škvarčem se bo predstavil tudi v nočnem obisku.
Simon Bučar je tehnik zdravstvene nege, vzgojitelj predšolskih otrok, učitelj diatonične harmonike in od leta 2011 vodja Glasbene šole Bučar. Življenje posveča glasbi, pridno nastopa s svojim triom, sodeluje s številnimi glasbeniki in obenem skrbi za to, da njegovi učenci dosegajo lepe uspehe kot samostojni godci in kot člani ansamblov. Uživa ob načrtovanju in pripravi glasbenih projektov - zasebni glasbeni vrtec je le ena od idej, ki si jo želi uresničiti v bližnji prihodnosti.
Na klepet prihaja dr. Janja Tekavc, diplomirana fizioterapevtka in psihologinja. Že dobro desetletje deluje na področju ohranjanja, spodbujanja in ozaveščanja pomena zdravja z vodenjem telesne vadbe za različne ciljne skupine. Piše tudi poljudne in strokovne članke na to temo. Oddajo pripravlja Robert Zajšek.
Vznemirjajo ga besedila. Klasična, dramska, filozofska. Zato ne preseneča, da je v zadnjih dveh letih na oder postavil Shakespearjevega Kralja Leara, Platonov simpozij in za svoje diplomsko delo izbral Ljudožerce Gregorja Strniše. Izvirne in prodorne uprizoritve. O čem in kako kako razmišlja najmlajša generacija gledaliških režiserjev, v pogovoru z Luko Marcenom, ki ga je pred mikrofon povabila Nada Vodušek.
Slovenijo obišče vsakih nekaj mesecev in ob prihodu ne glede na vreme in letni čas najprej skoči v jezerce ob izviru Kamniške Bistrice. Francoz Frederic Jean Raphael Vaillat Duret Nauche je sicer v Sloveniji 10 let tudi živel, si tu ustvaril družino, se naučil slovensko, sodeloval z različnimi mladinskimi, kulturnimi in prostovoljskimi organizacijami, ustanovil popotniški festival ter se navdušil nad gasilskimi veselicami v Halozah in »vrtičkarstvom« Slovencev. Zanimivega in zabavnega sogovornika z bogatimi izkušnjami življenja v različnih evropskih državah bo v Nočnem obisku po polnoči gostila Andreja Čokl.
V nedeljo je 8. marec – mednarodni dan žensk. Praznik je zaznamovan z bojem za ekonomsko, politično in socialno enakopravnost. Boj, čeprav trd in glasen, kljub nekaterim izborjenim pravicam še danes ni končan. Na Nočni obisk prihaja sociologinja in antropologinja Nika Kovač. Opozarja na krivice, ki se dogajajo najšibkejšim, na izkoriščanje delavcev, na neprimeren odnos do žensk in spolno nasilje. Zavzema se za enakopravnost in za tak svet, v katerem peščica najbogatejših ne bi imela vsega, vsi preostali pa bi se morali zadovoljiti z vse manj. Niki Kovač prisluhnite v noči na nedeljo. Na Nočni obisk jo je povabil Iztok Konc.
Dr. Vladimir Ivović je predstojnik Oddelka za biotsko raznovrstnost na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem. Je medicinski entimolog, ki jih je v Evropi samo kakšnih dvajset. Vprašanje o stanju biotske raznovrstnosti ne pozna enoznačnega odgovora, pravi.
»Užitek humorja predstavlja največjo duhovno svobodo,« je zapisal pesnik, pisatelj in dramatik Friedric Hebbel. Nocojšnja noč nam prinaša humoreske izpod peres slovenskih pisateljev in humoristov. Pravijo, da nam manjka humor. Res? V Nočnem obisku dokazujemo nasprotno.
Damian Buraczewski je Poljak, ki že skoraj pet let živi v Sloveniji. Tukaj se je prvič srečal z vinom in se dobesedno »zapisal« vinu in vinski trti. Njegov blog, v katerem piše izključno o slovenskih vinih, je bil nagrajen kot najboljši vinski blog na Poljskem. Damian si z družino v Sloveniji pravkar ustvarja tudi dom.
Jadranko Juras poznamo kot pevko zabavne in klasične glasbe. Petje jo osrečuje, kakor jo osrečujejo tudi živali, ki jih obravnava kot sebi enake in z njimi tako tudi komunicira. V nočnem programu bosta predvsem o lepih plateh življenja komunicirali Lidija in Jadranka.
V preteklih desetletjih so se v spolnosti zgodile velike spremembe, zdi se, da tabujev ni več. Ali to drži? Imamo pol stoletja po seksualni revoluciji končno zadovoljujoče spolno življenje? Ovir na poti do užitka je še vedno kar nekaj, med njimi napačna komunikacija, nepoznavanje lastnega telesa in pomanjkanje znanja o spolnosti. Na spletu lahko najdete veliko odgovorov na številna vprašanja, zdaj je tam tudi novi igrano-dokumentarni podkast o spolnosti »Evolucija užitka«. V njem Eva in Luka na poseben način raziskujeta osebne zgodbe o spolnem življenju, ponujata odgovore strokovnjakov in odpirata prostor za iskrene pogovore o spolnosti. Prvo epizodo vam v poslušanje ponujamo tudi v tokratnem nočnem programu.
Čisto v uvodu meteorološke pomladi gremo na morje! Ta prostrani vodni svet zagotavlja življenje najrazličnejšim organizmom in odpira celo vrsto raziskovalnih vprašanj in izzivov. Je pravo vesolje dogajanja. Tudi z vesoljem se je tokratni nočni gost raziskovalno že ukvarjal. Dr. Martin Vodopivec je znanstveni sodelavec Morske biološke postaje. Ukvarja se z oceanografskim in biološkim modeliranjem, pri svojem delu pa prepleta fiziko in biologijo. V doktoratu se je ukvarjal z meduzami in o njih se vedno z veseljem pogovarja, pravi. Na nočnem obisku, v nedeljo malo po polnoči, pa nam bo pripovedoval tudi o tem, kako se skozi leta v morju spreminja produkcija organskih snovi, pa o svojih izkušnjah iz Norveške in Portugalske ter o morju drugih radovednosti, ki se jim še rad posveti. Dr. Martina Vodopivca je na nočni obisk povabila Mojca Delač.
Jakob Nedoh uspešno nastopa v svetu mešanih borilnih veščin. Preden se je lotil borilnih športov, se je resno ukvarjal z rokometom. Triindvajsetletni Koprčan se je štirikrat boril po profesionalnih pravilih, vpisal je tri zmage in en poraz. Nekoč si želi tudi borb v najelitnejšem tekmovanju UFC. Nedoh velja za nepopustljivega borca, ki se vselej bori do konca. Z uspešnim športnikom bo klepetal Primož Čepar.
Na nočni obisk prihaja neutrudni raziskovalec višav, globin in živalstva Kazimir Drašlar - Mikec. V alpinistično šolo je stopil konec petdesetih let prejšnjega stoletja in pisal zgodovino tega športa do zgodnjih sedemdesetih let. Med njegove pomembnejše vzpone sodijo preplezana zahodna stena malega Druja, v kateri je osvojil tudi Bonattijev steber, v slovenskih gorah pa ga je zaznamovala prva dokončana prvenstvena smer v Sfingi v Triglavski severni steni, ki jo je preplezal z Alešem Kunaverjem. Alpinistične odprave so ga odpeljale proti Svalbardu, Hindukušu in Anapurni II, na vrhu katere je stal leta 1969. S Kazimirjem Drašlarjem – Mikcem bomo po polnoči govorili o zgodovini slovenskega alpinizma in učnih letih slovenskega himalajizma.
V goste prihajata Andrej in Ida, mariborski duo z akustično avtorsko glasbo. Navdihuje ju starejša pop, rock, folk in progresivna glasba iz 60-ih let. Opisujeta se kot »deklina z levega in pubec z desnega brega reke Drave«. Igrata »malo veselo, malo otožno, malo staro in malo novo«. Predvsem pa z občutkom.
Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je vsakič drugačna. S posebnim ozračjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznovrstni gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, vendar zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.
Neveljaven email naslov