Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Borut Peterlin je eden naših najbolj samosvojih, priznanih in mednarodno uveljavljenih mojstrov fotografije. Širša javnost se ga morda najbolj spomni po na moč prepoznavnem, enkratnem in duhovitem fotografskem urednikovanju pri tedniku Mladina, rubrikah Striptiz in Portret. To je svojevrstna ironija, saj je od nekdaj večji izziv videl v reportažni fotografiji. Peterlin je tudi ustanovitelj Fotopuba, Festivala dokumentarne fotografije, ki je bil prvič organiziran leta 2001, sicer pa diplomant znamenite FAMU, praške Akademije za film, televizijo in umetnost. Podiplomski študij je opravil na Londonskem kolidžu za tisk.
Njegov curriculum vitae je zavidljiv. Leta 2000 je prejel štipendijo v Fabrici, Benettonovem raziskovalnem centru za komunikacije, in začel delati s kontroverznim fotografom Olivierom Toscanijem. Svoje fotografije je razstavljal že po vsem svetu (v galeriji Konica-Minolta na Japonskem, galeriji K2 v Turčiji, Martin-Gropius-Bauu v Nemčiji, galeriji Host v Veliki Britaniji, na festivalu fotografije Kaunas v Litvi, v muzeju Doland na Kitajskem, na festivalu Photo Fringe na Poljskem, v Muzeju sodobne umetnosti v Ljubljani itn.).
Prav po njegovi zaslugi je oživel tudi fotografski studio slovitega celjskega fotografskega mojstra Josipa Pelikana, ki je danes del Muzeja novejše zgodovine Celje. Raziskovanje pionirskih starodavnih tehnik pa ga je začelo zanimati pred skoraj desetletjem, ko je v Londonu obiskal razstavo legendarne fotografinje Sally Mann in obstal kot uročen pred fotografijami, narejenimi v tehniki mokri kolodij na steklu, ki so jo pred več kot sto sedemdesetimi leti uporabljali pionirji fotografije. Tako se je začel njegov vzpon do ene največjih sodobnih avtoritet tega ustvarjalnega fotografskega postopka.
Borut Peterlin je luciden umetnik, ki navdih za svoje ustvarjanje najde v obredjih bivanja v naravi in z njo, prebiranju Eckharta Tolleja in izvajanju metode mrzlega tuširanja in kopanja Wima Hofa. Je tudi oče treh otrok in Indijanec po duhu (opomba avtorice teksta). Njegove ustvarjalne in navdihujoče dogodivščine lahko spremljamo tudi na kanalu na YouTubu s Topshit Photography vlogi. Z Borutom Peterlinom se je pogovarjala Liana Buršič.
Eden od peščice sodobnih svetovnih avtoritet starodavne pionirske fotografske tehnike - mokrega kolodija na steklu
Borut Peterlin je eden naših najbolj samosvojih ter priznanih in mednarodno uveljavljenih mojstrov fotografije. Širša javnost se ga morda najbolj spomni po sila prepoznavnem, edinstvenem in duhovitem fotografskem urednikovanju na tedniku Mladina, iz rubrik Striptiz oziroma Portret. Kar je svojevrstna ironija, saj je od nekdaj večji izziv videl v reportažni fotografiji. Peterlin je tudi ustanovitelj Fotopuba - Festivala dokumentarne fotografije, ki se je prvič odvil leta 2001, sicer pa diplomant znamenite FAMU, praške Akademije za film, televizijo in umetnost. Podiplomski študij je opravil na London College of Printing.
Njegov CV je zavidljiv. Leta 2000 je prejel štipendijo v Fabrici, Benettonovem raziskovalnem centru za komunikacije in začel delati s kontroverznim fotografom Olivierom Toscanijem. Svoje fotografije je razstavljal že po vsem svetu ( v galeriji Konica-Minolta na Japonskem / galerija K2 v Turčiji / Martin-Gropius-Bau v Nemčiji / Host Gallery v Veliki Britaniji / festival fotografije Kaunas v Litvaniji / Doland Museum na Kitajskem / Photo Fringe festival na Poljskem / Muzej sodobne umetnosti v Ljubljani, etc.)
Prav po njegovi zaslugi je oživel tudi fotografski studio slovitega celjskega fotografskega mojstra Josipa Pelikana, danes del Muzeja novejše zgodovine Celje (MNZC). Raziskovanje pionirskih starodavnih tehnik pa ga je navdihnilo pred skoraj desetletjem, ko je v Londonu obiskal razstavo legendarne fotografinje Sally Mann in obstal kot uročen pred fotografijami, narejenimi v tehniki mokri kolodij na steklu, ki so jo pred skoraj 170 leti uporabljali pionirji fotografije. Tako se je začel njegov vzpon do ene največjih sodobnih avtoritet tega ustvarjalnega foto postopka.
Borut Peterlin je lucidni umetnik, ki navdih za svoje ustvarjanje najde v obredjih bivanja v naravi in z naravo, prebiranju Eckharta Tolleja in prakticiranju Wim Hof metode mrzlega tuširanja in kopanja. Je tudi oče treh otrok in indijanec po duhu (op.p. avtorice teksta). Peterlinove kreativne in navdihujoče dogodivščine lahko spremljamo tudi na njegovem Youtube kanalu, s Topshit Photography vlogi.
5421 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Borut Peterlin je eden naših najbolj samosvojih, priznanih in mednarodno uveljavljenih mojstrov fotografije. Širša javnost se ga morda najbolj spomni po na moč prepoznavnem, enkratnem in duhovitem fotografskem urednikovanju pri tedniku Mladina, rubrikah Striptiz in Portret. To je svojevrstna ironija, saj je od nekdaj večji izziv videl v reportažni fotografiji. Peterlin je tudi ustanovitelj Fotopuba, Festivala dokumentarne fotografije, ki je bil prvič organiziran leta 2001, sicer pa diplomant znamenite FAMU, praške Akademije za film, televizijo in umetnost. Podiplomski študij je opravil na Londonskem kolidžu za tisk.
Njegov curriculum vitae je zavidljiv. Leta 2000 je prejel štipendijo v Fabrici, Benettonovem raziskovalnem centru za komunikacije, in začel delati s kontroverznim fotografom Olivierom Toscanijem. Svoje fotografije je razstavljal že po vsem svetu (v galeriji Konica-Minolta na Japonskem, galeriji K2 v Turčiji, Martin-Gropius-Bauu v Nemčiji, galeriji Host v Veliki Britaniji, na festivalu fotografije Kaunas v Litvi, v muzeju Doland na Kitajskem, na festivalu Photo Fringe na Poljskem, v Muzeju sodobne umetnosti v Ljubljani itn.).
Prav po njegovi zaslugi je oživel tudi fotografski studio slovitega celjskega fotografskega mojstra Josipa Pelikana, ki je danes del Muzeja novejše zgodovine Celje. Raziskovanje pionirskih starodavnih tehnik pa ga je začelo zanimati pred skoraj desetletjem, ko je v Londonu obiskal razstavo legendarne fotografinje Sally Mann in obstal kot uročen pred fotografijami, narejenimi v tehniki mokri kolodij na steklu, ki so jo pred več kot sto sedemdesetimi leti uporabljali pionirji fotografije. Tako se je začel njegov vzpon do ene največjih sodobnih avtoritet tega ustvarjalnega fotografskega postopka.
Borut Peterlin je luciden umetnik, ki navdih za svoje ustvarjanje najde v obredjih bivanja v naravi in z njo, prebiranju Eckharta Tolleja in izvajanju metode mrzlega tuširanja in kopanja Wima Hofa. Je tudi oče treh otrok in Indijanec po duhu (opomba avtorice teksta). Njegove ustvarjalne in navdihujoče dogodivščine lahko spremljamo tudi na kanalu na YouTubu s Topshit Photography vlogi. Z Borutom Peterlinom se je pogovarjala Liana Buršič.
Eden od peščice sodobnih svetovnih avtoritet starodavne pionirske fotografske tehnike - mokrega kolodija na steklu
Borut Peterlin je eden naših najbolj samosvojih ter priznanih in mednarodno uveljavljenih mojstrov fotografije. Širša javnost se ga morda najbolj spomni po sila prepoznavnem, edinstvenem in duhovitem fotografskem urednikovanju na tedniku Mladina, iz rubrik Striptiz oziroma Portret. Kar je svojevrstna ironija, saj je od nekdaj večji izziv videl v reportažni fotografiji. Peterlin je tudi ustanovitelj Fotopuba - Festivala dokumentarne fotografije, ki se je prvič odvil leta 2001, sicer pa diplomant znamenite FAMU, praške Akademije za film, televizijo in umetnost. Podiplomski študij je opravil na London College of Printing.
Njegov CV je zavidljiv. Leta 2000 je prejel štipendijo v Fabrici, Benettonovem raziskovalnem centru za komunikacije in začel delati s kontroverznim fotografom Olivierom Toscanijem. Svoje fotografije je razstavljal že po vsem svetu ( v galeriji Konica-Minolta na Japonskem / galerija K2 v Turčiji / Martin-Gropius-Bau v Nemčiji / Host Gallery v Veliki Britaniji / festival fotografije Kaunas v Litvaniji / Doland Museum na Kitajskem / Photo Fringe festival na Poljskem / Muzej sodobne umetnosti v Ljubljani, etc.)
Prav po njegovi zaslugi je oživel tudi fotografski studio slovitega celjskega fotografskega mojstra Josipa Pelikana, danes del Muzeja novejše zgodovine Celje (MNZC). Raziskovanje pionirskih starodavnih tehnik pa ga je navdihnilo pred skoraj desetletjem, ko je v Londonu obiskal razstavo legendarne fotografinje Sally Mann in obstal kot uročen pred fotografijami, narejenimi v tehniki mokri kolodij na steklu, ki so jo pred skoraj 170 leti uporabljali pionirji fotografije. Tako se je začel njegov vzpon do ene največjih sodobnih avtoritet tega ustvarjalnega foto postopka.
Borut Peterlin je lucidni umetnik, ki navdih za svoje ustvarjanje najde v obredjih bivanja v naravi in z naravo, prebiranju Eckharta Tolleja in prakticiranju Wim Hof metode mrzlega tuširanja in kopanja. Je tudi oče treh otrok in indijanec po duhu (op.p. avtorice teksta). Peterlinove kreativne in navdihujoče dogodivščine lahko spremljamo tudi na njegovem Youtube kanalu, s Topshit Photography vlogi.
Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je vedno drugačna. S posebnim razpoloženjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznovrstni gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak vedno s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.
Obalni dopisnik časopisne hiše Delo Boris Šuligoj je kronist časa in prostora, saj že štiri desetletja spremlja vse najpomembnejše dogodke v obmorskem prostoru. Bil je zraven pri vzponih in padcih največjih obalnih gospodarskih zgodb, zapisal je nešteto intervjujev z znanimi osebnostmi, a tudi s preprostimi ljudmi, ki so mu zaupali in pripovedovali svoje resnice. Zase pravi, da je “vsesplošni neznalec”, kar je tudi značilnost dopisnikov, ki se morajo znajti in poročati o vsem, kar se dogaja okoli njih. O novinarskih anekdotah in ozadjih torej v nočnem programu, ki ga povezuje Iztok Novak Easy.
Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznoliki gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.
Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznoliki gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.
Zanima ga zgodovina, a še raje piše romane in zgodbe za otroke. V katere se zmeraj znova prikrade tudi zgodovina. Ali tista davna, ki jo spleta v zbirki za otroke Zgodbe s konca kamene dobe, ali nedavna preteklost, ki jo mojstrsko slika skozi fantičeve oči. Njegov sedmi roman V Elvisovi sobi nas popelje v čas odraščanja v državi, ki je ni več, v nostalgijo mladosti, kamor je vrnitev mogoča le v literaturi. Sebastijana Preglja je pred mikrofon povabila Nada Vodušek.
Hajdi. Ime, ki marsikomu prikliče spomine iz otroštva. Vsi smo jo poznali in z njo prepevali uspešnico Naš kuža. Nekoč mlada glasbena zvezda je odrasla in postala zelo uspešna poslovna ženska. Ima tudi svojo trgovino. Z družino zelo rada potuje in odkriva svet, nasvete in izkušnje s potovanj pa deli v svojem blogu in na socialnih omrežjih. Hajdi Korošec Jazbinšek je na sproščen nočni klepet povabil Sandi Horvat.
Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je vsakič drugačna. S posebnim ozračjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznovrstni gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, vendar zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.
Nobeno mesto ni premajhno za véliko umetnost. To drži tudi za Cerkno, naselje med visokimi hribi predalpskega sveta. Zakaj se ravno sem že več kot 25 let zgrinjajo znana imena jazza in druge žanrsko raznolike glasbe z vsega sveta? Kako si je tu v 90. letih nekaj entuziastov uporniško zaželelo drugačne glasbe? Kako so s festivaloma Jazz Cerkno in Keltika te kraje postavili na svetovni glasbeni zemljevid? To zgodbo o glasbi, vizionarstvu in prijateljstvu bo povedal Sergej Koncut, ki jo je soustvarjal že od začetka. V nočnem programu se bo pridružil Ivani Zajc.
Tokratni nočni obisk bo v potekal v znamenju Zena, sproščenosti in dobrega počutja. Z nami je Jure Rehman, idejni vodja festivala Sumo, ki je danes odpira svoja vrata. Drugače je Jure pravi amabasador dobre volje in sproščenega vzdušja. Po poklicu je sicer fizioterapevt, ki pa ga veseli tudi dobra glasba in seveda plošče. Pogosta nastopa tudi v vlogi DJ-ja.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Nocojšnja noč bo polna spominov, uspehov in ponosa. K nam prihaja Brane Mozetič, ki je v enem od intervjujev dejal: »Po svojem poreklu in spolni usmerjenosti nisem spadal v noben zaželen predalček, zato mi ni preostalo drugega kot boj.« Boril se je za preživetje, za svoje mesto v tem svetu. Brane Mozetič je pesnik, pisatelj in prevajalec, je urednik in direktor filmskega festivala. In ne nazadnje – tudi borec in aktivist. Že v osemdesetih je tlakoval pot mnogim generacijam gejevske, lezbične, biseksualne in trans skupnosti. Na Nočni obisk prihaja v trenutku, ko mineva petdeset let od »Stonewallskega upora«, ki je mejnik v boju za človekove pravice in enakopravnost. Z Branetom Mozetičem se bo pogovarjal Iztok Konc.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
V eter nočnega bo med mnogimi pesmimi poletela ptica vrh Triglava iz grla slavčka izpod Mežakle. 50 let že ubira glasbeno pot Franc Koren, ki ga je mama, da ju je razlikovala z očetom, poimenovala Braco. In pod tem imenom ga pozna ne le Slovenija, temveč tudi jugoslovanski odri. Prepeval je z Ivico Šerfezijem in Vicem Vukovom. samostojno glasbeno pot začel kot pevec zabavne glasbe, znani so njegovi dueti s Sonjo Gaberšček in Marjano Deržaj. Bil je reden gost Slovenske popevke, Vesele jeseni v Mariboru, Opatijskega in Splitskega festivala. Seveda je stari znanec narodno zabavne glasbe – Ansambli Emila Glavnika, bratov Kovačič in Jožeta Burnika, pa Dobri znanci, Kraški kvintet, Gašperji in drugimi. Je moderator, radijski in televizijski voditelj ter pisec besedil. Še več pa v nočnem programu, kamor je Braca Korena povabila Lucija Grm.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Kulturnozgodovinski pogled na Rusijo z današnje perspektive, ki je omejen predvsem na še vedno zastavljene okvire zgodovinsko političnih kontekstov in na današnja trenja v mednarodnih odnosih, sodobnemu bralcu preteklosti te kulturno bogate dežele, odstre veliko premalo, da bi lahko dojel pomembnost tesno prepletenih versko – posvetnih vezi v tej državi, nenazadnje je Ruska pravoslavna cerkev v sodelovanju s posvetno oblastjo igrala pomembno vlogo pri ohranitvi ruske državnosti. Tako se zdi presenetljivo, da je bila še v začetku 20. stoletja Rusija širše poznana kot dežela cerkva in ikon, po zgledu bizantinske kulture pa se je dolga stoletja tam uveljavljal poseben slog ikonskega slikarstva. V Mestnem muzeju Ljubljana so tako predstavljene izbrane ikone domačega čaščenja in cerkvenega bogoslužja, ki so nastajale od 13. do 20. stoletja. Rasztava bo dorpta do 15.septembra. Kot so zapisali snovalci razstave »umetnine predstavljajo edinstven vpogled v rusko kulturo in duhovnost ter odpirajo priložnost za soočenje z bogato rusko kulturno dediščino ikonskega slikarstva«, prispevali pa so jih trije ugledni ruski muzeji. Sicer pa o tovrstnih zakladih umetnin, ki so veljale za čudežna dela, več avtorja projekta dr. Blaž Vurnik in direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljane Blaž Peršin. Z njima se bo pogovarjala Magda Tušar.
Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznoliki gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.
Noč ima svojo moč, pravijo, in noč na Prvem je zmeraj drugačna. S posebnim vzdušjem in zanimivim poudarkom, ki ga dajejo raznoliki gostje Nočnega obiska: športniki, umetniki, popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in drugi. Ljudje različnih poklicev in starosti, ampak zmeraj s svojimi zgodbami, ki se v sproščenem pogovoru razgrinjajo pred poslušalci.
Neveljaven email naslov