Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tokrat na nočni obisk prihaja bivši pripadnik specialnih sil Slovenske vojske. Je avtor knjige Ris, ki je v teh dneh izšla že v drugem ponatisu. Glavni namen knjige je več mladih prepričati v to, da bi se odločali za služenje vojaškega roka. Knjiga med drugim podrobno opisuje usposabljanje v Slovenski vojski, od služenja prostovoljnega vojaškega roka do selekcije in delovanja v specialni enoti. Kakšne psihofizične preizkušnje so torej del usposabljanja kot tudi dela na misijah na Kosovem, v Maliju in Iraku? Kakšen doprinos za posameznika ima vojska v modernem času? Vse to je Luka Zorenč razkril v nočnem programu. Z njim se je pogovarjal Marko Rozman.
Bivši pripadnik specialnih sil Slovenske vojske v knjigi opisuje pot od služenja prostovoljnega vojaškega roka do selekcije in delovanja v specialni enoti
Tokrat na nočni obisk prihaja bivši pripadnik specialnih sil Slovenske vojske. Je avtor knjige Ris, ki je v teh dneh izšla že v drugem ponatisu. Glavni namen knjige je več mladih prepričati v to, da bi se odločali za služenje vojaškega roka. Knjiga med drugim podrobno opisuje usposabljanje v Slovenski vojski, od služenja prostovoljnega vojaškega roka do selekcije in delovanja v specialni enoti. Kakšne psihofizične preizkušnje so torej del usposabljanja kot tudi dela na misijah na Kosovem, v Maliju in Iraku? Kakšen doprinos za posameznika ima vojska v modernem času?
Odlomek iz knjige:
Pilot je začel s približevanjem ladji. Zaokrožil je mimo, da smo bili pod pravim kotom nad morjem. Lahko bi prisegel, da sem videl, kako rotor reže vodo. Vodo je premetavalo sem in tja. Dvignil se je nad ladjo in se stabiliziral. Želodci so se nam počasi vrnili nazaj na svoja mesta in pripravili smo se na »fastrope«.
Debela vrv je bila zavarovana in trdno privezana na helikopter. Spustili smo jo na palubo. Razporedili smo se v vrsto, enakomerno po helikopterju, da ga ne bi vrgli iz ravnotežja. Čakali smo na znak.
Zamah z roko je pomenil: Gremo!
Prvi se je spustil po vrvi, jaz pa za njim. Gledal sem ga pod sabo in držal razdaljo, da se ne bi zabil vanj. Prvi je imel nalogo, da mi pripravil teren in mi krije hrbet, medtem ko se bom spuščal na palubo in potem držal vrv še za vse ostale. Dotaknil se je palube.
Helikopter je zadel sunek vetra in ga vrgel iz ravnovesja. Izgubil je smer, jaz pa sem se znašel sam na vrvi nad morjem, brez palube pod sabo. Stisnil sem vse mišice ob vrv in samo čakal, da bom spet nad »tlemi«. Spet imam slab dan!
Luka Zorenč v teh dneh poučuje po naravnih rezervatih na afriški celini. Usposablja afriške rangerje, ki delujejo proti krivolovcem, poleg tega pa jih uči, kako ukrepati, če jih napadejo divje živali.
"V Afriki čas teče počasneje. Prebivam sredi ničesar, 10 kilometrov stran od najbližjih hiš. Vsi ti prizori v naravi, vse te barve so neverjetne. Dobiš občutek majhnosti, tišine in da vse teče počasi. Ta občutek je osvobajajoč."
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Tokrat na nočni obisk prihaja bivši pripadnik specialnih sil Slovenske vojske. Je avtor knjige Ris, ki je v teh dneh izšla že v drugem ponatisu. Glavni namen knjige je več mladih prepričati v to, da bi se odločali za služenje vojaškega roka. Knjiga med drugim podrobno opisuje usposabljanje v Slovenski vojski, od služenja prostovoljnega vojaškega roka do selekcije in delovanja v specialni enoti. Kakšne psihofizične preizkušnje so torej del usposabljanja kot tudi dela na misijah na Kosovem, v Maliju in Iraku? Kakšen doprinos za posameznika ima vojska v modernem času? Vse to je Luka Zorenč razkril v nočnem programu. Z njim se je pogovarjal Marko Rozman.
Bivši pripadnik specialnih sil Slovenske vojske v knjigi opisuje pot od služenja prostovoljnega vojaškega roka do selekcije in delovanja v specialni enoti
Tokrat na nočni obisk prihaja bivši pripadnik specialnih sil Slovenske vojske. Je avtor knjige Ris, ki je v teh dneh izšla že v drugem ponatisu. Glavni namen knjige je več mladih prepričati v to, da bi se odločali za služenje vojaškega roka. Knjiga med drugim podrobno opisuje usposabljanje v Slovenski vojski, od služenja prostovoljnega vojaškega roka do selekcije in delovanja v specialni enoti. Kakšne psihofizične preizkušnje so torej del usposabljanja kot tudi dela na misijah na Kosovem, v Maliju in Iraku? Kakšen doprinos za posameznika ima vojska v modernem času?
Odlomek iz knjige:
Pilot je začel s približevanjem ladji. Zaokrožil je mimo, da smo bili pod pravim kotom nad morjem. Lahko bi prisegel, da sem videl, kako rotor reže vodo. Vodo je premetavalo sem in tja. Dvignil se je nad ladjo in se stabiliziral. Želodci so se nam počasi vrnili nazaj na svoja mesta in pripravili smo se na »fastrope«.
Debela vrv je bila zavarovana in trdno privezana na helikopter. Spustili smo jo na palubo. Razporedili smo se v vrsto, enakomerno po helikopterju, da ga ne bi vrgli iz ravnotežja. Čakali smo na znak.
Zamah z roko je pomenil: Gremo!
Prvi se je spustil po vrvi, jaz pa za njim. Gledal sem ga pod sabo in držal razdaljo, da se ne bi zabil vanj. Prvi je imel nalogo, da mi pripravil teren in mi krije hrbet, medtem ko se bom spuščal na palubo in potem držal vrv še za vse ostale. Dotaknil se je palube.
Helikopter je zadel sunek vetra in ga vrgel iz ravnovesja. Izgubil je smer, jaz pa sem se znašel sam na vrvi nad morjem, brez palube pod sabo. Stisnil sem vse mišice ob vrv in samo čakal, da bom spet nad »tlemi«. Spet imam slab dan!
Luka Zorenč v teh dneh poučuje po naravnih rezervatih na afriški celini. Usposablja afriške rangerje, ki delujejo proti krivolovcem, poleg tega pa jih uči, kako ukrepati, če jih napadejo divje živali.
"V Afriki čas teče počasneje. Prebivam sredi ničesar, 10 kilometrov stran od najbližjih hiš. Vsi ti prizori v naravi, vse te barve so neverjetne. Dobiš občutek majhnosti, tišine in da vse teče počasi. Ta občutek je osvobajajoč."
Na nočni obisk po polnoči prihaja dr. Anton Šepetavc, profesor francoščine in slovenščine, doktor literarnih znanosti ter ravnatelj 1. gimnazije v Celju. V svoji učiteljski karieri je kot le malokdo spoznal šolstvo po horizontali in vertikali, poučeval kar štiri predmete, se veliko ukvarjal tudi z zgodovino in športno vzgojo ter tako bistveno prispeval k današnji podobi, klimi in ugledu te gimnazije na lokalni, državni in mednarodni ravni. Je tudi pesnik, športnik in avtor mnogih razprav o zgodovini. Pred kratkim je prejel državno nagrado za življenjsko delo v vzgoji in izobraževanju.
Na nočni obisk prihaja Katarina Juvančič. Katarina je antropologinja, teoretičarka, pronicljiva poznavalka in raziskovalka glasbene umetnosti. In odlična glasbenica s prelepim glasom. Z Dejanom Lapanjo sta letos izdala čudovito ploščo Hope's Beautifull Daughters, drugi del diptiha upesnjenih in uglasbenih zgodb o pogumu, srčnosti in moči žensk. V prvem delu z naslovom Selivke se njena besedila dotikajo tabujev in travm anonimnih žensk, na drugi plošči pa pripovedujejo zgodbe znanih žensk iz mitologije in zgodovine. Katarina vse v življenju počne z iskrenim in iskrivim žarom. Obeta se torej ognjevita nedeljska noč. S Katarino Juvančič se bo pogovarjala Nada Vodušek. Avtor prispevka: Nada Vodušek
V nočni program prihaja dr. Rado Pišot, direktor Znanstveno raziskovalnega središča Univerze na Primorskem, ki letos obeležuje 20 let delovanja. Z njim se bo pogovarjal Matej Rodela. Avtor prispevka: Matej Rodela
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Veronika Jug Adamovič in Petra Oražem v svoji trgovinici kar pred vami zmeljeta moko ali kosmiče, in to iz vseh vrst certificiranih ekoloških žit. V Mok'ci sta dva mlina - tisti v vitrini je namenjen za mletje izključno brezglutenskih žit. Ko čakate na svojo sveže zmleto moko - mimogrede, najbolje jo je porabiti v tednu dni -, lahko o življenju s celiakijo ter vseh možnostih in na drugi strani pasteh pri pripravi brezglutenskih jedi marsikaj izveste "iz prve roke": Veronika ima dva otroka s to boleznijo. Od kod ideja za Mok'co, s kakšnimi težavami se soočata, ko iščeta kakovostno slovensko žito, česa vsega ne razumemo v povezavi s celiakijo, kako se odločiti med denimo rdečo in črno kvinojo, je le nekaj vprašanj zanju. Še več jih bomo zastavili drevi po polnoči v Nočnem programu.
Stremi k temu, da gledalec ni več le pasivni subjekt, ki mora slediti navodilom, ki mu jih da izvajalec, temveč da mu omogoči odprto igralno polje, na katerem lahko izkusi neusahljivo raziskovalno otroško naravo v njem samem. Je ustanoviteljica, umetniška vodja in direktorica zavoda Senzorium, gledališča, ki se v naš prostor umešča s prav posebnim poslanstvom, ki ga uresničuje tako, da s svojimi predstavami ustvarja igrišče za javnost in udeležence. O umetnosti kot osebni izkušnji in ne le kulturni informaciji ter o samem senzoričnem jeziku sploh se bo z Barbaro Pio Jenič nekaj minut po polnoči pogovarjal Marko Rozman.
Zunaj je postalo že prav hladno in mrakobno, ampak v dobri družbi nam bo noč minila prijetno in kot bi mignil. Voditeljica Mojca vas vabi, da jo pokličete in poklepetate z njo. Zanima jo vse, kar se vam je zadnje čase zgodilo – vam osebno ali v vašem kraju in vesela bo tudi kakšne dobre šale. Nekaj po polnoči vabljeni v družbo Mojce Blažej Cirej
November je mesec boja proti odvisnostim. Vsak dan se srečujemo z različnimi vrstami zasvojenosti, ki se jih sploh ne zavedamo. Po polnoči bomo gostili psihoterapevtko realitetne terapije Darko Verbič. Vrsto let je delala z odvisniki v zaporu, zdaj vodi tudi skupino svojcev za samopomoč. Do zgodnjih jutranjih ur boste v družbi voditeljice Jane Samsa. Avtor prispevka: Jana Samsa
Poklic telesnega stražarja je zagotovo eden najtežjih in najbolj skrivnostnih. Marsikdo bi ob tem najprej pomislil na nasilnega silaka, ki pred varovano osebo dela prostor za njeno varno gibanje. A telesni stražarji so vse prej kot to. Opraviti morajo zahtevna strokovna izobraževanja, biti morajo izredno disciplinirani in vseskozi v brezhibni telesni formi, pa tudi diskretni. Na nočnem obisku se nam bo pridružil Domen Vivod, direktor varnostnega podjetja, ki se ukvarja z varovanjem oseb. Pojasnil nam bo, kakšen je poklic telesnega stražarja, kdo stražarja sploh potrebuje, pa tudi kakšne so varnostne razmere v Sloveniji in zakaj se nekdo odloči za poklic, pri katerem zavestno tvega tudi svoje življenje. Domna Vivoda bo v prvih urah petka gostil Aleš Ogrin.
Dušan Hedl, vodja mariborskega Subkulturnega azila in glasbeni nostalgik, se je v letošnjem letu lotil več izzivov : koncerta YESTERAY DANES, kjer je združil glasbene skupine iz 60-tih,sodeloval je pri ustvarjanju dokumentarnega filma MARIBOR, POZABLJENI JUGOSLOVANSKI LIVERPOOL in pri ponovni oživitvi GALERIE88, prve slovenske neodvisne galerije. Na klepet smo ga vabimo nekaj po polnoči, gost pa bo poleg zanimivih zgodb pogovor začinil z glasbo iz obdobja 60-tin in 70-tih let prejšnjega stoletja. Z Dušanom Hedlom se bo pogovarjala Darinka Čobec.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Človeški naravi je prirojeno, da išče lepoto in skladnost. Skozi celotno zgodovino človeštva je oblikovanje pričesk hodilo z roko v roki z razvojem kulture, umetnosti in estetike. Lasje še danes nosijo izrazito simbolno govorico, izražajo življenjsko in seksualno moč ali pa so simbol moči destrukcije in zla. Ker lasje nosijo tolikšno izrazno in celo duhovno moč, je bil položaj ljudi, ki so jih oblikovali, v družbi vedno nekaj posebnega, zato bomo v noči na ponedeljek raziskali tudi razvoj in vlogo frizerskega poklica v družbi. Skupaj s profesorico Romano Marolt s Srednje frizerske šole v Ljubljani bomo raziskali razvoj oblikovanja pričesk in skušali opisati simbolno bogastvo las, vse do sodobnih dni.
Zavzemanje za kakovostno novinarstvo je tisto, kar Anžeta Voha Bóštica žene pri ustvarjanju portala Pod črto. Kar manjka demokratični družbi, je predvsem analiza družbenega dogajanja, brez katere pa ne more uspešno delovati. Tako se prej omenjeni portal osredotoča predvsem na štiri področja: preiskovalno novinarstvo, gospodarski razvoj in podjetništvo, socialna problematika in okolje. V nedeljskem Nočnem obisku bo Anže Voh Boštic voditeljici Tini Lamovšek povedal, zakaj mora novinarstvo zadovoljiti potrebo po razumevanju dogodkov v družbi, nekaj besed pa bomo namenili tudi prihajajočemu medijskemu festivalu Naprej. Avtor prispevka: Tina Lamovšek
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Če jo kdo vpraša, kaj je po poklicu, mu pove, da ima več poklicev: je oblikovalka, prevajalka, tolmačka, učiteljica, poslovna sekretarka in mama. Nataša Kordiš je diplomirana oblikovalka vizualnih komunikacij in tolmačka za slovenski znakovni jezik. Za gluhe tolmači, odkar pomni, kot otrok gluhih staršev pa je most med slišečimi in gluhimi. Nataša Kordiš je bila gostja Nočnega obiska prav na 14. november, na dan slovenskega znakovnega jezika. Z njo se je pogovarjala Petra Medved.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Hiter ritem življenja nam marsikdaj ne dopušča, da bi si vzeli čas zase. Čas je tisto, česar nam vedno zmanjkuje in kar pravzaprav najbolj potrebujemo. Edita Tomić nam bo zato v Nočnem obisku razkrila kako so jo težke življenjske preizkušnje vrnile na pot osebne rasti in ji dopustile, da se je spet našla. Že v mladosti jo je zanimal budizem, danes pa je zagovornica reikija - japonske tehnike naravnega zdravljenja, ki temelji na življenjski energiji; energiji, ki se pretaka skozi vsa živa bitja. O zdravljenju človeškega telesa, uma in duha po polnoči, ko bo Edito Tomić gostila Darja Pograjc.
Kakšen odnos imamo Slovenci do pravične trgovine? Verjamemo konceptu, ki naj bi poskrbel za zasluženo plačilo surovin, nadzor njihovega izvora in kakovosti ali se nam zdi, da gre le za novo marketinško strategijo? Živa Lopatič in Tine Čokl s projektom BUNA poskušata ta koncept približati tudi Slovencem. Na platformi za množično financiranje Indigoo iščeta sredstva za vzpostavitev pražarne in prostora za razvoj izdelkov po principu pravične trgovine. O kavi, pravičnosti in podpiranju ideje se bo z njima pogovarjala Ana Skrt.
Jezik ni le sredstvo sporazumevanja, temveč je tudi zrcalo kulture nekega naroda. Ko govorimo o romskem jeziku, lahko rečemo, da je romski jezik edina dediščina, ki so jo Romi prinesli iz Indije. Kakšna je povezava romskega jezika z Sanskrtom? Zakaj romski jezik poleg osnove iz Sanskrta, vsebuje veliko perzijskih, armenskih in grških besed? Kako se je razvijal romski jezik, kako ga danes ohranjamo in zakaj je pomembna literatura v romskem jeziku? O vsem tem bo po polnoči pripovedoval pisatelj in romolog, Jožek Horvat Muc. Na nočni obisk ga je povabila Enisa Brizani. Avtor prispevka: Enisa Brizani
Neveljaven email naslov