Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tokrat na nočni obisk prihaja bivši pripadnik specialnih sil Slovenske vojske. Je avtor knjige Ris, ki je v teh dneh izšla že v drugem ponatisu. Glavni namen knjige je več mladih prepričati v to, da bi se odločali za služenje vojaškega roka. Knjiga med drugim podrobno opisuje usposabljanje v Slovenski vojski, od služenja prostovoljnega vojaškega roka do selekcije in delovanja v specialni enoti. Kakšne psihofizične preizkušnje so torej del usposabljanja kot tudi dela na misijah na Kosovem, v Maliju in Iraku? Kakšen doprinos za posameznika ima vojska v modernem času? Vse to je Luka Zorenč razkril v nočnem programu. Z njim se je pogovarjal Marko Rozman.
Bivši pripadnik specialnih sil Slovenske vojske v knjigi opisuje pot od služenja prostovoljnega vojaškega roka do selekcije in delovanja v specialni enoti
Tokrat na nočni obisk prihaja bivši pripadnik specialnih sil Slovenske vojske. Je avtor knjige Ris, ki je v teh dneh izšla že v drugem ponatisu. Glavni namen knjige je več mladih prepričati v to, da bi se odločali za služenje vojaškega roka. Knjiga med drugim podrobno opisuje usposabljanje v Slovenski vojski, od služenja prostovoljnega vojaškega roka do selekcije in delovanja v specialni enoti. Kakšne psihofizične preizkušnje so torej del usposabljanja kot tudi dela na misijah na Kosovem, v Maliju in Iraku? Kakšen doprinos za posameznika ima vojska v modernem času?
Odlomek iz knjige:
Pilot je začel s približevanjem ladji. Zaokrožil je mimo, da smo bili pod pravim kotom nad morjem. Lahko bi prisegel, da sem videl, kako rotor reže vodo. Vodo je premetavalo sem in tja. Dvignil se je nad ladjo in se stabiliziral. Želodci so se nam počasi vrnili nazaj na svoja mesta in pripravili smo se na »fastrope«.
Debela vrv je bila zavarovana in trdno privezana na helikopter. Spustili smo jo na palubo. Razporedili smo se v vrsto, enakomerno po helikopterju, da ga ne bi vrgli iz ravnotežja. Čakali smo na znak.
Zamah z roko je pomenil: Gremo!
Prvi se je spustil po vrvi, jaz pa za njim. Gledal sem ga pod sabo in držal razdaljo, da se ne bi zabil vanj. Prvi je imel nalogo, da mi pripravil teren in mi krije hrbet, medtem ko se bom spuščal na palubo in potem držal vrv še za vse ostale. Dotaknil se je palube.
Helikopter je zadel sunek vetra in ga vrgel iz ravnovesja. Izgubil je smer, jaz pa sem se znašel sam na vrvi nad morjem, brez palube pod sabo. Stisnil sem vse mišice ob vrv in samo čakal, da bom spet nad »tlemi«. Spet imam slab dan!
Luka Zorenč v teh dneh poučuje po naravnih rezervatih na afriški celini. Usposablja afriške rangerje, ki delujejo proti krivolovcem, poleg tega pa jih uči, kako ukrepati, če jih napadejo divje živali.
"V Afriki čas teče počasneje. Prebivam sredi ničesar, 10 kilometrov stran od najbližjih hiš. Vsi ti prizori v naravi, vse te barve so neverjetne. Dobiš občutek majhnosti, tišine in da vse teče počasi. Ta občutek je osvobajajoč."
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Tokrat na nočni obisk prihaja bivši pripadnik specialnih sil Slovenske vojske. Je avtor knjige Ris, ki je v teh dneh izšla že v drugem ponatisu. Glavni namen knjige je več mladih prepričati v to, da bi se odločali za služenje vojaškega roka. Knjiga med drugim podrobno opisuje usposabljanje v Slovenski vojski, od služenja prostovoljnega vojaškega roka do selekcije in delovanja v specialni enoti. Kakšne psihofizične preizkušnje so torej del usposabljanja kot tudi dela na misijah na Kosovem, v Maliju in Iraku? Kakšen doprinos za posameznika ima vojska v modernem času? Vse to je Luka Zorenč razkril v nočnem programu. Z njim se je pogovarjal Marko Rozman.
Bivši pripadnik specialnih sil Slovenske vojske v knjigi opisuje pot od služenja prostovoljnega vojaškega roka do selekcije in delovanja v specialni enoti
Tokrat na nočni obisk prihaja bivši pripadnik specialnih sil Slovenske vojske. Je avtor knjige Ris, ki je v teh dneh izšla že v drugem ponatisu. Glavni namen knjige je več mladih prepričati v to, da bi se odločali za služenje vojaškega roka. Knjiga med drugim podrobno opisuje usposabljanje v Slovenski vojski, od služenja prostovoljnega vojaškega roka do selekcije in delovanja v specialni enoti. Kakšne psihofizične preizkušnje so torej del usposabljanja kot tudi dela na misijah na Kosovem, v Maliju in Iraku? Kakšen doprinos za posameznika ima vojska v modernem času?
Odlomek iz knjige:
Pilot je začel s približevanjem ladji. Zaokrožil je mimo, da smo bili pod pravim kotom nad morjem. Lahko bi prisegel, da sem videl, kako rotor reže vodo. Vodo je premetavalo sem in tja. Dvignil se je nad ladjo in se stabiliziral. Želodci so se nam počasi vrnili nazaj na svoja mesta in pripravili smo se na »fastrope«.
Debela vrv je bila zavarovana in trdno privezana na helikopter. Spustili smo jo na palubo. Razporedili smo se v vrsto, enakomerno po helikopterju, da ga ne bi vrgli iz ravnotežja. Čakali smo na znak.
Zamah z roko je pomenil: Gremo!
Prvi se je spustil po vrvi, jaz pa za njim. Gledal sem ga pod sabo in držal razdaljo, da se ne bi zabil vanj. Prvi je imel nalogo, da mi pripravil teren in mi krije hrbet, medtem ko se bom spuščal na palubo in potem držal vrv še za vse ostale. Dotaknil se je palube.
Helikopter je zadel sunek vetra in ga vrgel iz ravnovesja. Izgubil je smer, jaz pa sem se znašel sam na vrvi nad morjem, brez palube pod sabo. Stisnil sem vse mišice ob vrv in samo čakal, da bom spet nad »tlemi«. Spet imam slab dan!
Luka Zorenč v teh dneh poučuje po naravnih rezervatih na afriški celini. Usposablja afriške rangerje, ki delujejo proti krivolovcem, poleg tega pa jih uči, kako ukrepati, če jih napadejo divje živali.
"V Afriki čas teče počasneje. Prebivam sredi ničesar, 10 kilometrov stran od najbližjih hiš. Vsi ti prizori v naravi, vse te barve so neverjetne. Dobiš občutek majhnosti, tišine in da vse teče počasi. Ta občutek je osvobajajoč."
Zadnjo predpraznično noč bomo preživeli v družbi pevca, kitarista in radijskega sodelavca, ki je leta '93 s skladbo Tih deževen dan, zastopal Slovenijo na izboru za Pesem Evrovizije. Čeprav Cole Moretti ni izučen glasbenik, je glasba več kot 40 let del njegovega življenja. Avtor številnih skladb in tudi znamenite, Mojster Miha – bomo zmogli?, se nam bo pridružil na nočnem obisku v nedeljo, 24. decembra.
Gostja v nočnem programu bo Mateja Zupančič. Od leta 2012 živi v Kabulu, kjer kot svetovalka za razvojne in humanitarne zadeve dela za več nevladnih organizacij. Preučila je več sto intervjujev z ljudmi iz različnih delov Afganistana, na podlagi katerih je napisala več deset poročil o različnih temah – od migracij do opolnomočenja žensk. Od leta 2005, ko je prvič obiskala Kabul, so se varnostne razmere znatno poslabšale, pravi Zupančičeva, ki bo spregovorila tudi o položaju žensk in obljubljenih porokah, vplivu kozervativnih skupin, migracijskih paradoksih in o spogledovanju mladih z Zahodom. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
Ne zgodi se ravno pogosto, da imamo v našem studiu sogovornico, ki lahko dobesedno brez zraka zdrži nekaj minut. Plavalko, ki je dosegla magičnih 100 metrov globine na vdih in je aktualna svetovna in evropska prvakinja in rekorderka. Alenka Artnik, ženska z zgodbo, ki je lahko navdih marsikomu in se že zdaj zdi filmska. Takoj po polnoči v družbi voditelja Jureta K. Čokla.
Decembrski čas zaznamuje več družabnosti in tudi obilje kulinaričnih srečanj. Kaj hitro pa smo lahko v zadregi, če ne poznamo pravil bontona. O bontonu pri obloženi mizi, s praktičnimi nasveti, pa o bontonu doma in po svetu, bontonu skozi čas, v poslovnem okolju in pri nebesednem komuniciranju bo v pogovoru s Teodorjem Bostičem spregovorila Zlatka Dreo iz izobraževalne ustanove IZZA, tudi avtorica knjižne uspešnice Pot v poslovni svet. Prisluhnite po polnoči.
Prostovoljci, ki ob zastoju srca ali kapi pomagajo kot prvi posredovalci, v nekaterih krajih že uspešno dopolnjujejo nujno medicinsko pomoč. Tako so se za uvedbo prvih posredovalcev po analizi potreb odločili tudi na območju, ki ga pokriva nujna medicinska pomoč Velenje. V Nočnem obisku nam bosta reševalca Matjaž Andrejc in Boštjan Čavničar predstavila delovanje prvih posredovalcev. Govorili bomo tudi o tem, kako se omenjeni sistem uspešno postavlja na celotnem območju naše države.
V decembru se mnogi, namesto daril, bolj razveselijo doma pripravljenih božičnih piškotov in ostalih sladkih dobrot. Katere sestavine uporabiti, če se v svet domače peke podajamo sami in kakšni so pravi božični piškoti ter kako jih pripraviti, bomo med drugim povprašali nocojšnjo gostjo, avtorico kulinaričnega bloga Rudolfova malca, Manco Rudolf. Na klepet jo je povabil Sandi Horvat.
Na nočni obisk prihaja pesnica, pisateljica, kantavtorica, kritičarka in glasbena publicistka Nina Novak Oiseau. Avtorica dveh pesniških zbirk, zbirke zgodb in vizualne zbirke poetičnih utrinkov je pred kratim izdala prvi roman z naslovom Kjer morje poljublja nebo. V njem je ohranila predanost poeziji, kot tudi tenkočuten odnos do jezika in zvena ter pomena posameznih besed. Zgodba odpira nešteto aktualnih vprašanj o ljubezni, nežnosti, pripadnosti, predanosti. O dobrih ljudeh, ki so še vedno med in z nami, če le upamo ohraniti vsaj kanček vere vanje in, ne nazadnje, tudi v nas same.
Na nočni obisk bomo povabili Zorana Jerončiča. V svoji karieri je, predvsem v Italiji, treniral najrazličnejše ženske in moške odbojkarske članske ekipe. Športnik po duši in odbojkarski strokovnjak je eden redkih trenerjev, ki se je popolnoma vživel v zamejski prostor. Med sezonama 2001 in 2004 je deloval celo v »seriji A« kot drugi trener tržaškega AdriaVolleyja. Svoje delo pa ni posvetil samo odbojki. Življenje v vaseh Kanalskega Kolovrata nekoč je, po pripovedovanju očeta Franca, zapisal v treh knjigah. Zorana Jerončiča je k pogovoru povabil Boštjan Simčič.
Dr. Rok Benčin živi v obdobju neprespanih noči. Pred kratkim je namreč postal očka, zato mu nočne ure ne delajo težav. Zanimajo ga občutja, ki nas lahko preplavijo brez posebnega razloga – pa naj gre za melanholijo ali srečo. Pravi, da nas nasploh, posebno pa še v tem predprazničnem času, mnogi svarijo, naj ne sledimo potrošniškemu idealu sreče. Dr. Rok Benčin je filozof in raziskovalec. Na Nočni obisk ga je povabil Iztok Konc.
Petra Greiner je izjemna mama; bila je izbrana za žensko leta 2017, ki jo je prirojena genetska napaka hčerke Sofie spodbudila k ozaveščanju o drugačnosti. V skoraj sedmih letih so z družino prehodili naporno pot, v kateri se niso mogli izogniti žalovanju, zanikanju, samospraševanju. A so se na koncu vsi skupaj odločili za sprejemanje nove realnosti. Petra Greiner bo gostja Darinke Čobec.
Harfistka, komponistka, performerka in pevka, ki nenehno raziskuje. Ustvarja v različnih glasbenih oblikah od klasike, ljudske glasbe in jazza. Njeni projekti so raznovrstni: v ciklu Trubadurka je uglasbila osebne izpovedi žensk, ki jih občuduje, ljudsko glasbo, pripovedovanje in ročna dela pa oživlja v projektu Posedkanje. Zanimajo jo tudi tradicionalne vokalne tehnike ljudskega petja. Ne potuje samo med žanri ter glasbenimi in gledališkimi odri doma, potuje vsepovsod, saj sodeluje v številnih mednarodnih projektih. Eden od njih je tudi bolgarska vokalna zasedba Slovena Voices, s katero bo prihodnji teden nastopila v ljubljanskem Cankarjevem domu. Zvezdano Novaković je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.
Kaj delajo raziskovalci meduz pozimi? S tem vprašanjem bomo začeli ponedeljkov nočni obisk, na katerem se nam bo pridružila dr. Tjaša Kogovšek z Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo. Že vrsto let se posveča raziskovanju teh življenjskih oblik, ki jih plavalci največkrat povezujemo z neprijetnim občutkom in strahom pred ožigalkami, a so ob tem povezane še z mnogo drugimi zgodbami, uporabnostjo in izzivi. Dr. Kogovšek nam bo med drugim pripovedovala tudi o svojih izkušnjah nekajletnega raziskovanja meduz na Japonskem, ki pa nikakor ni edina dežela, ki jo je spoznala od blizu. Včasih pri tem raziskovalne pripomočke zamenjajo nahrbtnik, šotor in pustolovska žilica. Na nočni obisk jo je povabila Mojca Delač.
Čeprav danes sodita med najboljše domače pivovarje, se njuna zgodba še zdaleč ni začela tako dobro, saj je pred petimi leti njuna Kickstarter kampanja doživela poraz. A to je Anito Lozar in Mateja Pelicona še bolj motiviralo, da sta svoje pivo z lastnimi sredstvi pripeljala do polic in točilnih pultov. Letos sta prejela naziv Mladi podjetnik leta, uspelo se jima je uvrstiti v nabor craft pivovarjev pri enem od največjih tujih trgovcev za slovenski, avstrijski in švicarski trg. Njuno pivo so na Češkem, na svetovnem tekmovanju nagradili s srebrno medaljo, sta pa tudi večkratna prejemnika priznanja Najboljša slovenska pivovarna. Kakšni izziv čakajo mlad par, ki zadnja leta vztrajno širi svojo ekipo in ponudbo piv?
V nočnem programu, ki bo nocoj potekal iz koprskega studia, se bomo podali na pot na daljni vzhod. Na nočni obisk prideta Karmen Furlan in Gregor Šušmelj, popotnika, ki sta v 561-ih dneh obiskala številne države: Burmo, Laos, Kitajsko, Mongolijo, Novo Zelandijo, Indonezijo, Avstralijo in številne druge. Kaj je to wwoofing (izg. vufing), kje je za potovanje najbolje kupiti kamper, kako sta se sporazumevala tam, kjer niso poznali nobenega svetovnega jezika in kaj pomeni biti na vlaku 26 ur? Te in druge zanimivosti z oddaljenih dežel nam bosta razkrivala skupaj z njunim gostiteljem Andrejem Šavkom.
Na Nočni obisk prihaja ljubitelj psov in Tibeta, mednarodni kinološki sodnik in eden izmed ustanoviteljev Kluba za tibetanske pasme Slovenije Primož Peer. Pravi, da je pesjanar in da s psi živi že od otroštva. S tibetanskimi psi se je srečal po naključju. Prav oni so ga pripeljali na Tibet, tam pa je spoznal ljudi, ki poskušajo pomagati Tibetancem, predvsem sirotam, pri šolanju. O Tibetu, ki ga obišče skoraj vsaki dve leti, njegovi zgodovini in kulturi, pomoči ljudem in seveda o tibetanskih pasmah psov se bo s Primožem Peerom pogovarjala Petra Medved.
Na obisk v nočni program prihaja Boris Krabonja. Velik človek, prostovoljec, upornik, humanitarec so oznake, s katerimi se opisuje profesorja Borisa Krabonjo. Je gonilna sila duštva UP-ornik, v katerem deluje skupina dobrih ljudi. Ljudi, ki jim ni vseeno za sočloveka. Kakšno je stanje v Mariboru? Kakšne stiske preživljajo ljudje? Kaj bi ljudje brez prostovoljcev in pomoči? Borisa Krabonjo je pred mikrofon povabila Jasmina Bauman.
Na sredin nočni obisk prihaja Marko Taljan iz javnega zavoda Mladi zmaji. Gre za ekipo mladinskih delavcev in prostovoljcev, ki mladim v različnih četrtnih skupnostih v Ljubljani nudijo podporo na poti do njihove samostojnosti. Skozi raznovrstne aktivnosti in dogodke skrbijo, da mladi aktivno soustvarjajo lokalno skupnost, razvijajo lastne ideje in lažje najdejo svoje mesto v družbi. Po polnoči prisluhnite pogovoru z voditeljem Juretom Čepinom.
Kuharski solist, ki rad jè v samoti. Hrana je zanj raziskovanje in eksperimentiranje. O njej piše knjige. Zabavne, z duhovitimi besedili, opremljene s čudovitimi ilustracijami. Njegova zadnja je Ojtajota. Zgodbe o joti so na letošnjem knjižnem sejmu dobile nagrado za najbolje oblikovano kuharsko knjigo. O hrani se ne pogovarja rad, misli raje izmenjuje o čem drugem. Na nočni obisk ga je povabila Nada Vodušek.
Zdi se, kot da dan zanj nima le 24 ur in leto ne samo 365 dni. Prekaljen novinarski maček, ki so mu odpirali vrata psi, tudi tista najtesneje zaprta za vatikanskimi zidovi ali na Kubi, kjer si je denimo današnji predsednik Raul Castro pri njem izprosil plošče Majde Sepe. Kinolog, ki se ukvarja celo s terapevtskimi psi. Kužki ga spremljajo povsod, tudi na dopisniških poteh v Latinski Ameriki. Preizkusil se je v vseh medijih, bil je voditelj TV-dnevnika, publicist in prevajalec ter celo eden od prvih plesalcev in ustanoviteljev folklorne skupije Emona. Toneta Hočevarja na nočni obisk vabi Alenka Terlep.
Tako kot mnogi piloti pred njim, se je v rosni mladosti z letenjem tudi on seznanil v kabini jadralnega leta. Ko je leta pozneje stal na razpotju, je vedel, da ga letenje ob pomoči računalnikov v kabini sodobnega potniškega letala ne bi izpopolnilo do te mere, kot pilotiranje vojaških letal. Svoje sanje je Novogoričan Andrej Fiorelli uresničil v kabini letala Pilatus in jih nadgradil z izpopolnjevanjem v akrobatskem letenju ter letos, v angleškem Fairfordu, že drugič osvojil prestižno nagrado za najboljši solistični nastop. Nadporočnika 152. letalske eskadrilje Andreja Fiorellija je na nočni obisk povabil Sandi Škvarč.
Neveljaven email naslov