Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako v glasnem, hitrem svetu, radodarnem z multimedijskimi in multisenzoričnimi dražljaji preživi nekaj tako 'krhkega', kot je umetnost poslušanja? In predvsem – zakaj jo gojiti? Preživite noč z glasovi, mislimi in zgodbami psihologinje in psihoterapevtke dr. Katarine Kompan Erzar, pripovedovalke Špela Frlic, etnologa in kulturnega antropologa prof. dr. Rajka Muršiča, radijske režiserke in dramatičarke Saške Rakef, dramskega igralca Blaža Šefa in glasbene urednice ter voditeljice Anamarije Štukelj Cusma.
O umetnosti poslušanja
Lahkotnost in neposrednost prejemanja preštevilnih informacij in pričakovana hitra odzivnost sta dandanes postala pravilo, zato se zdi vse težje, da si posameznik vzame čas. Čas zase, čas za razmišljanje, predvsem pa čas za poslušanje (sebe, drugih, zvokov, okolice).
Pa vendar je ravno to dejanje, poslušanje, ki se morda zdi preprosto in nepomembno, to krhko dejanje, ki je v glasnem, hitrem svetu, radodarnem z multimedijskimi in multisenzoričnimi dražljaji tako krhko, tisti potencial ranljivega, ki razpira razmislek o okolici in slišanih besedah na način in v času, ki jih je prek vizualnega vrednotenja težko dosežemo.
Zato nocoj na Nočnem programu nacionalnega radia pripravljamo mali eksperiment – od 00.00 do 5.00 bomo z gosti in poslušalci, ob glasbi in odlomkih iz umetniških del, pletli vezenino glasov, misli in zgodb o poslušanju. Gostje v studiu bodo psihologinja in psihoterapevtka dr. Katarine Kompan Erzar, pripovedovalka Špela Frlic, etnolog in kulturni antropolog prof. dr. Rajka Muršiča, radijska režiserka in dramatičarka Saške Rakef, dramski igralec Blaž Šef in glasbena urednica ter voditeljica Anamarija Štukelj Cusma. Veseli bomo tudi vaših zgodb in misli o umetnosti poslušanja in o tem, zakaj in kako jo gojiti.
Večer nastaja v sodelovanju projekta B-AIR, Nočnega programa nacionalnega radia, Pripovedovalskega festivala in Zavoda Homo Narrans.
**
O umetnosti poslušanja na Nočnem programu nacionalnega radia
Živimo v svetu, usidranem v vizualni in multimedijski sceni. Glasnem, hitrem, radodarnem z multimedijskimi in multisenzoričnimi dražljaji. Kako v tem svetu preživi nekaj tako 'krhkega' kot je umetnost poslušanja? In predvsem – zakaj jo gojiti?
Kako na nas delujejo dražljaji, ki jih prevaja zgolj slušno-emotivna pot (zvok, glas, beseda, glasba)? In v čem je moč in čar radia kot medija, utemeljenega zgolj v zvoku?
Zvok nas povezuje s svetom, in to povezavo spodbuja, uri. Zvočni signali imajo velik učinek na naš osrednji živčni sistem. Da bi razprli razmislek o pomenu slušno emotivnega kanala za razvoj posameznika, da bi skupaj premišljevali kako poslušamo in kaj umetnost poslušanja prinaša v naša življenja, v družbo, smo zasnovali dogodek, ki bo v dialog povezal strokovnjake z različnih področij, umetnike in širšo javnost. Ob glasbi in odlomkih iz umetniških del se bomo spraševali in raziskovali kako poslušamo, kaj nas zapelje kot poslušalca, da se prepustimo, vživimo, kateri mehanizmi pri poslušanju pogojujejo naše odzive, kako prostor poslušanja pogojuje dejanje poslušanja, pa tudi o tem kaj nam pomenijo zgodbe in zakaj jih poslušamo.
Od psihologije do antropologije.
Od filozofije do umetnosti.
Od besede. Do izkušnje.
Ob 00.00 se nam bodo v studiu ob 00.02 pridružili psihologinja in psihoterapevtka dr. Katarina Kompan Erzar, pripovedovalka Špela Frlic, etnolog in kulturni antropolog prof. dr. Rajko Muršič, radijska režiserka in dramatičarka Saške Rakef, dramski igralec Blaž Šef in glasbena urednica ter voditeljica Anamarija Štukelj Cusma. Skupaj s poslušalci bodo ob glasbi in odlomkih iz umetniških del pletli vezenino glasov, misli in zgodb o poslušanju. Vezenino v katero so se ujeli tudi razmisleki številnih slovenskih ustvarjalcev in strokovnjakov z različnih področij.
Večer nastaja v sodelovanju projekta B-AIR, Nočnega programa nacionalnega radia, Pripovedovalskega festivala in Zavoda Homo Narrans.
Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
Projekt B-AIR: iz tradicije pripovedovanja v umetnost poslušanja
Kako v glasnem, hitrem svetu, radodarnem z multimedijskimi in multisenzoričnimi dražljaji preživi nekaj tako 'krhkega', kot je umetnost poslušanja? In predvsem – zakaj jo gojiti? Preživite noč z glasovi, mislimi in zgodbami psihologinje in psihoterapevtke dr. Katarine Kompan Erzar, pripovedovalke Špele Frlic, etnologa in kulturnega antropologa prof. dr. Rajka Muršiča, radijske režiserke in dramatičarke Saške Rakef, dramskega igralca Blaža Šefa in glasbene urednice ter voditeljice Anamarije Štukelj Cusma.
O umetnosti poslušanja na Nočnem programu nacionalnega radia
Živimo v svetu, usidranem v vizualni in multimedijski sceni. Glasnem, hitrem, radodarnem z multimedijskimi in multisenzoričnimi dražljaji. Kako v tem svetu preživi nekaj tako 'krhkega', kot je umetnost poslušanja? In predvsem – zakaj jo gojiti?
Kako na nas delujejo dražljaji, ki jih prevaja zgolj slušno-emotivna pot (zvok, glas, beseda, glasba)? In v čem sta moč in čar radia kot medija, utemeljenega zgolj v zvoku?
Zvok nas povezuje s svetom, in to povezavo spodbuja, uri. Zvočni signali imajo velik učinek na naš osrednji živčni sistem. Da bi razprli razmislek o pomenu slušno emotivnega kanala za razvoj posameznika, da bi skupaj premišljevali, kako poslušamo in kaj umetnost poslušanja prinaša v naša življenja, v družbo, smo zasnovali dogodek, ki bo v dialog povezal strokovnjake z različnih področij, umetnike in širšo javnost. Ob glasbi in odlomkih iz umetniških del se bomo spraševali in raziskovali, kako poslušamo, kaj nas zapelje kot poslušalca, da se prepustimo, vživimo, kateri mehanizmi pri poslušanju pogojujejo naše odzive, kako prostor poslušanja pogojuje dejanje poslušanja, pa tudi o tem, kaj nam pomenijo zgodbe in zakaj jih poslušamo.
Od psihologije do antropologije.
Od filozofije do umetnosti.
Od besede. Do izkušnje.
Skupaj s poslušalci bodo ob glasbi in odlomkih iz umetniških del pletli vezenino glasov, misli in zgodb o poslušanju. Vezenino, v katero so se ujeli tudi razmisleki številnih slovenskih ustvarjalcev in strokovnjakov z različnih področij.
Večer nastaja v sodelovanju projekta B-AIR, Nočnega programa nacionalnega radia, Pripovedovalskega festivala in Zavoda Homo Narrans.
Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Kako v glasnem, hitrem svetu, radodarnem z multimedijskimi in multisenzoričnimi dražljaji preživi nekaj tako 'krhkega', kot je umetnost poslušanja? In predvsem – zakaj jo gojiti? Preživite noč z glasovi, mislimi in zgodbami psihologinje in psihoterapevtke dr. Katarine Kompan Erzar, pripovedovalke Špela Frlic, etnologa in kulturnega antropologa prof. dr. Rajka Muršiča, radijske režiserke in dramatičarke Saške Rakef, dramskega igralca Blaža Šefa in glasbene urednice ter voditeljice Anamarije Štukelj Cusma.
O umetnosti poslušanja
Lahkotnost in neposrednost prejemanja preštevilnih informacij in pričakovana hitra odzivnost sta dandanes postala pravilo, zato se zdi vse težje, da si posameznik vzame čas. Čas zase, čas za razmišljanje, predvsem pa čas za poslušanje (sebe, drugih, zvokov, okolice).
Pa vendar je ravno to dejanje, poslušanje, ki se morda zdi preprosto in nepomembno, to krhko dejanje, ki je v glasnem, hitrem svetu, radodarnem z multimedijskimi in multisenzoričnimi dražljaji tako krhko, tisti potencial ranljivega, ki razpira razmislek o okolici in slišanih besedah na način in v času, ki jih je prek vizualnega vrednotenja težko dosežemo.
Zato nocoj na Nočnem programu nacionalnega radia pripravljamo mali eksperiment – od 00.00 do 5.00 bomo z gosti in poslušalci, ob glasbi in odlomkih iz umetniških del, pletli vezenino glasov, misli in zgodb o poslušanju. Gostje v studiu bodo psihologinja in psihoterapevtka dr. Katarine Kompan Erzar, pripovedovalka Špela Frlic, etnolog in kulturni antropolog prof. dr. Rajka Muršiča, radijska režiserka in dramatičarka Saške Rakef, dramski igralec Blaž Šef in glasbena urednica ter voditeljica Anamarija Štukelj Cusma. Veseli bomo tudi vaših zgodb in misli o umetnosti poslušanja in o tem, zakaj in kako jo gojiti.
Večer nastaja v sodelovanju projekta B-AIR, Nočnega programa nacionalnega radia, Pripovedovalskega festivala in Zavoda Homo Narrans.
**
O umetnosti poslušanja na Nočnem programu nacionalnega radia
Živimo v svetu, usidranem v vizualni in multimedijski sceni. Glasnem, hitrem, radodarnem z multimedijskimi in multisenzoričnimi dražljaji. Kako v tem svetu preživi nekaj tako 'krhkega' kot je umetnost poslušanja? In predvsem – zakaj jo gojiti?
Kako na nas delujejo dražljaji, ki jih prevaja zgolj slušno-emotivna pot (zvok, glas, beseda, glasba)? In v čem je moč in čar radia kot medija, utemeljenega zgolj v zvoku?
Zvok nas povezuje s svetom, in to povezavo spodbuja, uri. Zvočni signali imajo velik učinek na naš osrednji živčni sistem. Da bi razprli razmislek o pomenu slušno emotivnega kanala za razvoj posameznika, da bi skupaj premišljevali kako poslušamo in kaj umetnost poslušanja prinaša v naša življenja, v družbo, smo zasnovali dogodek, ki bo v dialog povezal strokovnjake z različnih področij, umetnike in širšo javnost. Ob glasbi in odlomkih iz umetniških del se bomo spraševali in raziskovali kako poslušamo, kaj nas zapelje kot poslušalca, da se prepustimo, vživimo, kateri mehanizmi pri poslušanju pogojujejo naše odzive, kako prostor poslušanja pogojuje dejanje poslušanja, pa tudi o tem kaj nam pomenijo zgodbe in zakaj jih poslušamo.
Od psihologije do antropologije.
Od filozofije do umetnosti.
Od besede. Do izkušnje.
Ob 00.00 se nam bodo v studiu ob 00.02 pridružili psihologinja in psihoterapevtka dr. Katarina Kompan Erzar, pripovedovalka Špela Frlic, etnolog in kulturni antropolog prof. dr. Rajko Muršič, radijska režiserka in dramatičarka Saške Rakef, dramski igralec Blaž Šef in glasbena urednica ter voditeljica Anamarija Štukelj Cusma. Skupaj s poslušalci bodo ob glasbi in odlomkih iz umetniških del pletli vezenino glasov, misli in zgodb o poslušanju. Vezenino v katero so se ujeli tudi razmisleki številnih slovenskih ustvarjalcev in strokovnjakov z različnih področij.
Večer nastaja v sodelovanju projekta B-AIR, Nočnega programa nacionalnega radia, Pripovedovalskega festivala in Zavoda Homo Narrans.
Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
Projekt B-AIR: iz tradicije pripovedovanja v umetnost poslušanja
Kako v glasnem, hitrem svetu, radodarnem z multimedijskimi in multisenzoričnimi dražljaji preživi nekaj tako 'krhkega', kot je umetnost poslušanja? In predvsem – zakaj jo gojiti? Preživite noč z glasovi, mislimi in zgodbami psihologinje in psihoterapevtke dr. Katarine Kompan Erzar, pripovedovalke Špele Frlic, etnologa in kulturnega antropologa prof. dr. Rajka Muršiča, radijske režiserke in dramatičarke Saške Rakef, dramskega igralca Blaža Šefa in glasbene urednice ter voditeljice Anamarije Štukelj Cusma.
O umetnosti poslušanja na Nočnem programu nacionalnega radia
Živimo v svetu, usidranem v vizualni in multimedijski sceni. Glasnem, hitrem, radodarnem z multimedijskimi in multisenzoričnimi dražljaji. Kako v tem svetu preživi nekaj tako 'krhkega', kot je umetnost poslušanja? In predvsem – zakaj jo gojiti?
Kako na nas delujejo dražljaji, ki jih prevaja zgolj slušno-emotivna pot (zvok, glas, beseda, glasba)? In v čem sta moč in čar radia kot medija, utemeljenega zgolj v zvoku?
Zvok nas povezuje s svetom, in to povezavo spodbuja, uri. Zvočni signali imajo velik učinek na naš osrednji živčni sistem. Da bi razprli razmislek o pomenu slušno emotivnega kanala za razvoj posameznika, da bi skupaj premišljevali, kako poslušamo in kaj umetnost poslušanja prinaša v naša življenja, v družbo, smo zasnovali dogodek, ki bo v dialog povezal strokovnjake z različnih področij, umetnike in širšo javnost. Ob glasbi in odlomkih iz umetniških del se bomo spraševali in raziskovali, kako poslušamo, kaj nas zapelje kot poslušalca, da se prepustimo, vživimo, kateri mehanizmi pri poslušanju pogojujejo naše odzive, kako prostor poslušanja pogojuje dejanje poslušanja, pa tudi o tem, kaj nam pomenijo zgodbe in zakaj jih poslušamo.
Od psihologije do antropologije.
Od filozofije do umetnosti.
Od besede. Do izkušnje.
Skupaj s poslušalci bodo ob glasbi in odlomkih iz umetniških del pletli vezenino glasov, misli in zgodb o poslušanju. Vezenino, v katero so se ujeli tudi razmisleki številnih slovenskih ustvarjalcev in strokovnjakov z različnih področij.
Večer nastaja v sodelovanju projekta B-AIR, Nočnega programa nacionalnega radia, Pripovedovalskega festivala in Zavoda Homo Narrans.
Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
Skoraj leto dni po končanem zastavljenem izzivu – pri 19 letih je prekolesaril pet celin – je nedavno izdal knjigo z naslovom Svet ni meja. V njej je zbral vtise iz popotovanja, ki mu je prineslo vpis v Guinessovo knjigo rekordov. Postal je najmlajši človek, ki je sam prekolesaril zemeljsko oblo. V 209. dneh je prevozil slabih 30000 kilometrov, obiskal več kot 2600 mest, stopil na pet kontinentov in prečkal tri oceane. Pri vsem tem pa tudi neizmerno užival. Več o podrobnostih nepozabnega potovanja, nam bo Tomaž Humar zaupal nekaj minut po polnoči. Z njim se bo pogovarjal Marko Rozman.
Akademski slikar Tone Kralj je z biblično in antifašistično motiviko poslikal več kot 40 cerkva na Primorskem. S poslikavami je pričel leta 1921 na Premu in nadaljeval po koncu druge svetovne vojne. V času fašizma in med vojno je njegovo delo tajno financirala primorska duhovščina, saj je bila njena ideja, da se v cerkvah ob Rapalski meji nariše etnična meja in s tem označi slovenski etnični prostor. O zanimih izsledkih interdisciplinarne raziskave, ki so pred nedavnim izšli tudi v monografiji Tone Kralj in prostor meje, se bo z zgodovinarjem doktorjem Egonom Pelikanom pogovarjala voditeljica nočnega programa Breda Biščak. Vabljeni k poslušanju nekaj minut čez polnoč.
Umetnost iz polja fiktivnih prevaja v polje resničnih zgodb – v izkušnjo zase in za ljudi, ki v njih sodelujejo. S pianistom Igorjem Feketijo sta v tednu obiskala vrsto domov za starejše po državah bivše Jugoslavije, kjer sta stanovalcem odigrala venček jugoslovanskih glasbenih uspešnic iz njihove mladosti. Turneji sta sledili razstava in predstava Bolj čudno od raja. Na majhno jadrnico, ki jo je sam obnovil, je vkrcal palmo, z njo odplul na samoten otoček sredi Jadrana in jo tam posadil. V telavivskem delavskem predmestju Holon je z otroki iz soseščine sredi dvorišča zgradil štiri metre visok hribček iz prsti. Lani decembra je pet dni preživel na splavu sredi antwerpenskega kanala. O umetniških akcija in popotovanjih, o slikah, stvareh in ljudeh se bo z Markom Požlepom po polnoči pogovarjala Nada Vodušek.
Na nočni klepet smo povabili Eleno Sofio Seničar, ki se je rodila v Moldaviji in jo je pot ponesla v Slovenijo, kjer je našla ljubezen, si ustvarila družino in začela pomagati ljudem pri sprejemanju najboljših odločitev zanje v določeni situaciji. Slab mesec nazaj je izdala knjigo Zavedanje je moč, v kateri predstavlja svojo presunljivo življenjsko zgodbo in opisuje skrivnosti, nauke in uvide, ki jih je pridobila z delom energetske intuitivne terapevtke. Pred mikrofonom jo bo gostil Robert Zajšek.
Okrog štirih mest in dveh diplom se vrti življenje Milana Goloba, ekonomista in gledališkega režiserja. Režiral je zadnjo uprizoritev Škofjeloškega pasijona, ki velja za najstarejše dramsko besedilo v slovenskem jeziku. Znamenito delo so pred dobrim mesecem vpisali na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. Kako je ta režijska izkušnja zaznamovala ustvarjalno pot Milana Goloba in kam ga je popeljala, ga bomo vprašali v našem nočnem programu. Nocoj po polnoči se bo z njim pogovarjal Iztok Konc.
Pripovedovalci pravljic za otroke se poleg klasičnega branja poslužujejo tudi dodatnih vizualnih elementov, s katerimi želijo otroku ponazoriti določen izsek iz zgodbe. Pri društvu AnimaTera so stopili korak dlje. Med prvimi pri nas so pri številnih predstavah po Sloveniji začeli uporabljati tudi interaktivni televizijski zaslon, slovenskim otrokom pa predstavili inovativne družabne igre. Nika in Miha Dulmin, snovalca novodobnih predstav za otroke, bo na nočnem klepetu gostil Sandi Horvat.
Kajenje je ena najbolj škodljivih razvad za naše zdravje. Prenehanje s kajenjem ni enostavno, je pa mogoče, rezultati pa so vidni že v nekaj urah po zadnji pokajeni cigareti. Kako prenehati? Takoj ali postopoma in kako si pri tem pomagati, bo v nočnem obisku predstavila diplomirana medicinska sestra Alenka Slapšak, vodja zdravstveno-vzgojnega centra zdravstvenega doma Ljubljana center, ki ponuja program Da, želim prenehati kaditi.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Pobarvanke so bile še nedolgo tega domena otrok. Odrasli smo bili prepričani, da smo barvice za vedno odložili, ko smo zapustili osnovnošolske klopi. A pobarvanke za odrasle so zadnja leta vse bolj priljubljene; barvanje naj bi celo preganjalo stres in tesnobne občutke. Pa ste vedeli, da tudi ljubitelji erotike prisegajo na pobarvanke, in da Slovenci pri tem nismo nikakršna izjema? Na Nočni obisk prihajata Aja Vesna Ginovska in Jur Samec, avtorja prve slovenske erotične pobarvanke za odrasle, ki je doživela presenetljiv uspeh. Pridružite se nam po polnoči!
Vse bolj se zavedamo, kako pomembna je skladnost uma, telesa in duha, ki poživlja našo življenjsko energijo in je prava zakladnica zdravja in sreče. Ena izmed veščin, ki jo uporablja vse več ljudi, je tai ji, stara kitajska umetnost izvajanja skladnih ritmičnih vaj. Po polnoči jo bo predstavil dolgoletni ljubitelj te veščine Borut Osonkar, ki pravi, da je tai ji neke vrste meditacija, po kateri začutimo sproščenost in umirjenost. Pred mikrofon ga je povabila Darinka Čobec.
S pisateljevanjem je pri nas težko preživeti, bi pa zaradi njega tudi umrl, pravi Marjan Žiberna, ki pripada srednji generaciji slovenskih pisateljev. Kot novinar in pisec je sodeloval s številnimi uglednimi revijami ter ustvaril veliko poljudnoznanstvenih člankov in popotniških zapisov. Izpod njegovega peresa sta prišla tudi turistična vodnika »Po Dolenjski« in »Posavje«. Tudi »Zgodbe z ljubljanskega maratona« so njegove, kar pa ni nič čudnega, saj je bil Marjan Žiberna nekdaj izvrsten atlet, tekač na srednje in dolge proge. Poznajo ga tudi ljubitelji domačega leposlovja, njegov prvenec »Beznica v Kitalah« datira v leto 2003, njegov zadnji roman pa nosi naslov »Norma«. Marjan Žiberna prihaja na nočni obisk, z njim se bo pogovarjal Bojan Leskovec.
Ni jih še veliko, a prav vsi so odlični, odmevni in pobirajo nagrade. Njen tretji samostojni lutkovni animirani film Boles jih je prejel več kot petdeset. Letos je ljubitelje animiranih filmov navdušila njena Nočna ptica, duhovita pripoved o pijanem jazbecu, ki obleži na cesti, njegovo prebujenje pa odpelje film v nepričakovano smer. Žirija znamenitega festivala Sundance je nočno ptico uvrstila v svoj letošnji program. Pred potovanjem na Sundance, bo režiserka animiranih filmov Špela Čadež gostja v nočnem programu. Na obisk jo je povabila Nada Vodušek.
Noč iz koprskega studia bo v znamenju smeha. Na obisk k voditeljici Barbari Čepirlo namreč prideta igralca Žan Papič in Danijel Malalan, Kraševca, ki sta z ostalo ekipo ustvarila novo komedijo Buh pomagej. Za mladega stand-up komika Žana Papiča iz Sežane je to prva gledališka vloga, v kateri se kot pogrebnik Tuljo odlično znajde, izkušeni igralec Danijel Malalan iz Trsta pa se je kot režiser pozabaval z umetniško postavitvijo komične zgodbe o običajnem življenju in sanjah preprostega Slovenca. Vabljeni k poslušanju!
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
V nočnem programu prihaja v goste k voditelju Zoranu Turku v mariborskem studiu mariborski jadralec, vrhunski športnik, aktualni državni prvak v olimpijskem jadralnem razredu laser Žan Luka Zelko. Že kot mladinec se je zapisal med jadralce, ki posegajo po najvišjih uvrstitvah na domačih in tudi mednarodnih tekmovanjih – srebrno medaljo si je prijadral že na mladinskem svetovnem prvenstvu v razredu laser radial, v tem razredu pa je osvojil bronasti medalji na evropskem in svetovnem prvenstvu tudi po prehodu med člane. Pred dnevi se je vrnil s priprav in bo za praznike torej doma, že januarja pa ga čez lužo, v Miamiju, čaka tekma svetovnega pokala v razredu laser.
Še nekaj dni nas loči, ko bomo znova sprejemali novoletne zaobljube in razmišljali katere želje bi si v novem letu radi izpolnili. Pa vendar se pri kreiranju želja mnogokrat zalomi ali pa se te, preprosto, ne uresničijo. Ste se kdaj vprašali zakaj? Poznate pravi način kreiranja novoletnih želja in kako sami poskrbimo, da se bodo zagotovo uresničile? O tem in še marsičem bomo poklepetali z inspiracijsko svetovalko in avtorico knjig o čarobnosti življenja, Majo Debevc. Dobro vilo Majo, kot jo pozna večina njenih bralcev, bo gostil Sandi Horvat.
Skozi črnino zimske noči bodo zasijale barve. Zažarele slike. Spregovorile risbe. Pokrajine, obrazi, figure, ki morajo nastati v tišini, da bi lahko govorile. O svetlobi, ki jo od rojstva nosi v sebi in odkrivanju njenega odseva v oddaljenih krajih in bližnjih ljudeh. O filigranskem prepletu poezije in podobe. O lepoti in o zmožnosti čudenja. In o mnogih drugih občutjih, mislih in rečeh, iz katerih je stkano njeno ustvarjanje in življenje. Slikarko Metko Krašovec je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.
Na Prvem vas po polnočnici pričakuje voditeljica Mojca. Vesela bo, če jo pokličete.
Štefica Stipančević – Steffy je z odliko diplomirala in magistrirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Za svoje koncertne in operne dosežke je prejela študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo. Gregor Ravnik je študent dentalne medicine, ki hkrati študira tudi solopetje. Prejel je številne nagrade in najvišja mesta na državnih in mednarodnih pevskih tekmovanjih. Letos poleti sta skupaj nastopila na Melodijah morja in sonca. In skupaj bosta tudi v studiu Radia Koper, ko nam bosta v nočnem programu predstavila svojo glasbo. Povabil ju je Andrej Šavko.
Lina Kosi je Ljubljančanka, ki jo je odneslo v London, kjer se je posvetila študiju na priznanem programu Guildhall School of Music & Drama, kot statistka pa je ob boku Meryl Streep, Hughu Grantu, Tomu Cruisu in drugih znanih igralcih zaigrala v številnih znanih filmih in serijah.
Neveljaven email naslov