Vonnegutove kratke zgodbe, ki so nastajale v petdesetih letih prejšnjega stoletja, brati tukaj in zdaj, je morda še večji užitek in še bolj vznemirljivo. V času nastanka so izhajale v različnih revijah in časopisih, ali pa tudi niso, kadar so jih uredniki zavrnili. Zbrane na enem mestu so prvič izšle leta 2017. Uredila sta jih njegova dolgoletna prijatelja Jerome Klinkwitz in Dan Wakefield, ki sta napisala tudi sijajne tematske predstavitve. “Ta proza je cˇista, njen ritem pa vselej zˇivahen – ni mogocˇe dovolj poudariti, kaksˇno zadovoljstvo obhaja cˇloveka, ko uzira v tem nasˇem zasˇtrenanem svetu vsaj nekaj moralne jasnosti in razpletenosti.”, v spremni besedi k zbirki zapiše Dave Eggers in dodaja: “»Cˇlovek mora biti prekleto prijazen.« Ta epitaf je bil zapisan na nagrobniku, ki ga je narisal in mi ga poslal Vonnegut. Cˇlovek sicer lahko poskusi narediti iz Vonnegutove filozofije kaj bolj zapletenega, a ga to ne bi pripeljalo nicˇ blizˇe resnici. Prijazen bodi! Ne delaj sˇkode! Skrbi za blizˇnje. Ne zacˇenjaj vojn.” Vabljeni k poslušanju zgodnjih zgodb Kurta Vonneguta, ki nas tudi po več kot pol stoletja od nastanka vodijo k razmisleku o nas samih in včasih izzovejo huronski smeh, drugič spet izvabijo grenak smehljaj, tako kot življenje samo.

Zgodnje zgodbe

Vonnegutove kratke zgodbe, ki so nastajale v petdesetih letih prejšnjega stoletja, brati tukaj in zdaj, je morda še večji užitek in še bolj vznemirljivo. V času nastanka so izhajale v različnih revijah in časopisih, ali pa tudi niso, kadar so jih uredniki zavrnili. Zbrane na enem mestu so prvič izšle leta 2017. Uredila sta jih njegova dolgoletna prijatelja Jerome Klinkwitz in Dan Wakefield, ki sta napisala tudi sijajne tematske predstavitve.  “Ta proza je čista, njen ritem pa vselej živahen – ni mogoče dovolj poudariti, kakšno zadovoljstvo obhaja človeka, ko uzira v tem našem zaštrenanem svetu vsaj nekaj moralne jasnosti in razpletenosti.”, v spremni besedi k zbirki zapiše Dave Eggers in dodaja: “»Človek mora biti prekleto prijazen.« Ta epitaf je bil zapisan na nagrobniku, ki ga je narisal in mi ga poslal Vonnegut. Človek sicer lahko poskusi narediti iz Vonnegutove filozofije kaj bolj zapletenega, a ga to ne bi pripeljalo nič bliže resnici. Prijazen bodi! Ne delaj škode! Skrbi za bližnje. Ne začenjaj vojn.”

Vabljeni k poslušanju zgodnjih zgodb Kurta Vonneguta, ki nas tudi po več kot pol stoletja od nastanka vodijo k razmisleku o nas samih in včasih izzovejo huronski smeh, drugič spet izvabijo grenak smehljaj, tako kot življenje samo.