Ljudje smo bitja, ki se lahko tako podpiramo, rastemo in premikamo meje mogočega… hkrati pa smo tudi bitja, ki se lahko tako močno ranimo in ob tem neznosno trpimo. Zato je tako zelo pomembno, da smo v stikanju svetov prizanesljivi en do drugega. Da ne gasimo požarov, ko je prepozno. Krizne situacije in druge žalostne zgodbe v delovnih kolektivih so vsakdan urednice, doktorice Damjane Pondelek, strokovnjakinje za strateški in krizni management, ki pa v procese preobrazb vselej vstopa svetlo in pozitivno. »Razumeti moramo, da ni naloga vodje, da je zvezda, ampak je njegova naloga pomagati sodelavcem, da žarijo.« Ranjenih delovnih kolektivov je resnično preveč, v njih pa se vselej zrcali vodenje organizacije. Zato se jim posveča prednostno. Kako je to početi med vrtiljaki egov in jim nastavljati ogledala? Jim zatem sploh še ostane kaj prostora za hudobnost? Ali mora napočiti čas za spremembo res šele takrat, ko poči? Kako okrepiti vodstva, da bi se lažje soočala z izzivi vodenja, da bi znala, zmogla in ustrezno poskrbela za svoje ljudi? Da bi se vsak čutil spoštovanega, sprejeta in varnega.