Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ko se igralec preobleče v kožo nekoga drugega, zmeraj odkrije tudi nekaj o sebi. Podobno se zgodi tudi pozornemu, občutljivemu gledalcu. Umetnost se človeka dotakne na več ravninah. Besede, tudi če so bile napisane pred sto ali več leti, ne izgubijo svoje moči. Drama Miroslava Krleže V agoniji, v odlični postavitvi režiserke Nine Šorak in sijajni interpretaciji protagonistov Polone Juh, Borisa Mihalja in Saše Tabakovića, je eno takih del, ki nas tudi danes pretrese s svojo eksistencialno silovitostjo. O moči umetnosti bo tekel pogovor. Ne le gledališke, tudi glasbene. O žalostni mehkobi sevdaha. O ravnicah spomina. O prepletu materialnega in duhovnega, tuzemskega in transcendentalnega, ki se zgodi prav v umetnosti. Saša Tabakovića je v nočni studio povabila Nada Vodušek.
5421 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Ko se igralec preobleče v kožo nekoga drugega, zmeraj odkrije tudi nekaj o sebi. Podobno se zgodi tudi pozornemu, občutljivemu gledalcu. Umetnost se človeka dotakne na več ravninah. Besede, tudi če so bile napisane pred sto ali več leti, ne izgubijo svoje moči. Drama Miroslava Krleže V agoniji, v odlični postavitvi režiserke Nine Šorak in sijajni interpretaciji protagonistov Polone Juh, Borisa Mihalja in Saše Tabakovića, je eno takih del, ki nas tudi danes pretrese s svojo eksistencialno silovitostjo. O moči umetnosti bo tekel pogovor. Ne le gledališke, tudi glasbene. O žalostni mehkobi sevdaha. O ravnicah spomina. O prepletu materialnega in duhovnega, tuzemskega in transcendentalnega, ki se zgodi prav v umetnosti. Saša Tabakovića je v nočni studio povabila Nada Vodušek.
V Podkraju, vasici nad Ajdovščino na robu Vipavske doline, se je pred 103 leti rodil legendarni slovenski fotograf Edi Šelhaus. Po njegovih stopinjah, gledano seveda iz današnje perspektive, stopa še en Podkrajčan, Alen Milavec, ki se je prav tako izučil za fotografa ter se odločno podal v ta poklic. Naključno srečanje ga je pripeljalo do kolesarskega asa Tadeja Pogačarja in danes je njegov uradni fotograf, kot vrstnika sta stkala tudi pristne prijateljske vezi. Alen Milavec bo svojo zgodbo poklicnega fotografa predstavil v nočnem obisku.
Pred Evropskim tednom zmanjševanja odpadkov bomo izpostavili, kako pomembno je zavedanje, da imamo samo en planet. Podrobneje bomo predstavili StudioKroG kot pilotni projekt, ki poudarja, da rešitev podnebnih sprememb in prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo ni v omejevanju in prepovedovanju, ampak v spodbujanju družbeno odgovornega podjetništva in vzpostavljanja »zdrave tekmovalnosti« osameznikov v družbi. Med drugim ima projekt pomembno vlogo pri reševanju izzivov uporabe zavrženih ladjskih kontejnerjev v poslovne, bivalne, turistične in humanitarne namene. Gostji nočnega programa dr. Marinki Vovk, ekologinji, raziskovalki in direktorici Centra ponovne uporabe bomo med drugim zastavili vprašanje, kako živeti in ustvarjati s čim manjšo porabo virov in energije.
Skrivnosti preteklosti ga vznemirjajo že od malih nog. Raziskovanje mnogoterih plasti zgodovine Slovanov skozi različne vede ga spremlja vso znanstveno kariero. Arheolog, zgodovinar, etnolog in trikratni doktor znanosti, znanstveni svetnik na Inštitutu za arheologijo ZRC SAZU, zadnja leta preučuje kulturni genom Slovencev. Ena od tem, ki ga zaposluje v zadnjem času, je tudi staroverstvo, predkrščansko verovanje, ki naj bi organizirano obstajalo še v 20. stoletju. O tem prinašata vrsto pričevanj knjigi Borisa Čoka in Pavla Medveščka. Za strokovno javnost so bila ta odkritja velik izziv. Letos je izšel tematski zbornik – Staroverstvo v Sloveniji med religijo in znanostjo, posvečen prav tem vprašanjem. Andrej Pleterski pa je zgodovino slovenstva širši javnosti približal v knjigi Kdo smo, Ilustrirana zgodovina slovenstva. Izšla je pred dvema letoma. V njej so poleg besedila, ki razgrinja razvoj naroda in jezika ter opozarja na tisočletne korenine slovenstva, tudi ilustracije Janje Rihter, ki z duhovitimi in aktualnimi prebliski bralca spodbujajo k lastnemu premisleku.
V nocojšnjem Nočnem obisku bomo gostili glasbeno ustvarjalko Ani Frece, ki koncertira kot solistka, sodeluje pa tudi z različnimi glasbenimi zasedbami in orkestri. Hkrati je odlična pianistka in organistka, kot glasbena pedagoginja pa svoje znanje prenaša na nove rodove.
Razvijanje zvočne umetnosti za dojenčke in malčke je eno od poslanstev mednarodnega projekta B-AIR, pri katerem sodeluje Radio Slovenija. S tem namenom je v zadnjem času nastalo več zvočnih iger za najmlajše, med njimi je zgodba o morju, ki je izgubilo svojo pesem. Igro je zasnovala režiserka Saška Rakef, izvirno glasbo je napisala skladateljica Bojana Šaljić Podéšva, strokovna sodelavka pri projektu je bila psihologinja Katarina Kompan Erzar. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
V prvi uri programa boste slišali Nejko Selišnik. Kmalu izveste, kdo je gospa s pripravljenostjo na vse, kar prinese ali odnese življenje. Nejka je gospa z nešteto talenti in sposobnostmi. Krasita jo radovednost in neustrašnost pred novimi izzivi.
Ona zgovorna Gorenjka, on ponosen Primorec. 'Ištrijan', če smo natančni. Zdaj skupaj v eni najlepših vasi Slovenske Istre, v Krkavčah, vodita ekološko kmetijo Carcauec, gojita oljke, kakije in ponije. Poročila sta se v tradicionalnih istrskih nošah, zaročno darilo zanjo pa je bil kar oljčni nasad.
Na nočni obisk po polnoči prihaja Bojan Javornik, ki smo ga v vlogi predsednika Zveze ribiških družin Maribor pred dnevi spremljali ob vlaganju ribjega zaroda v staro strugo reke Drave.
Nina Medved se je takoj po diplomi iz germanistike in novinarstva preselila v New York, kjer je s premori živela dobrih deset let. Tam se je prvič srečala z aromaterapijo, ko so jo nekega dne na poti iz šole omamne dišave zvabile v trgovino Enfleurage, najbolj znano newyorško trgovino z eteričnimi olji. Ostalo je zgodovina, bi lahko rekle, saj je Nina Medved danes ena najbolj strokovno podkovanih in priznanih aromaterapevtk pri nas.
V Noči šansonov se bomo zadrževali v Parizu v prvih dveh desetletij 20. stoletja. Poslušali bomo dva žanra tega obdobja: vélike ljudske valčke in domoljubne pesmi, med šansonjerji pa bom glavno vlogo igral Fragson.
Na nočni obisk prihaja 30-letna logopedinja Jasmin Podveršič, mama dveletnemu sinčku, doma iz Doberdoba na zahodnem robu italijanskega krasa, od koder se je po koncu študija logopedije v Ljubljani in poroki preselila v vasico Čadrg na Tolminskem. Tam z možem Primožem skrbita za družinsko ekološko kmetijo Pri Seljanu, predvsem njune čebele.
Nekaj minut po polnoči v studio prihajata Uroš in Tjaša Steklasa, mlad glasbeni par, ki ustvarja avtorsko glasbo s srcem in predanostjo. Oba sta okusila tudi narodnozabavne vode, v zadnjih letih pa osrečujeta številne mlade pare na porokah in nizata uspešne balade in popevke zabavne glasbe. Njuno življenje zaznamuje velika predanost dobrodelnim dejanjem. V domači hiši jima dela družbo simpatični maček, pred letom pa sta postala tudi starša majhni deklici z imenom Lori.
V prvi uri prihaja na nočni obisk magistrica Vladimira Mesarič, ki jo poznamo kot duhovnico mariborskih evangeličanov. Poleg te opravlja še službo namestnice vojaškega vikarja Slovenske vojske, spregovorila bo tudi o pomenu duhovniške službe in o njenih pogledih na izročilo protestantov.
Z dolgimi počasnimi koraki se nam približuje zima. Sonce nas še malo razvaja, čez praznike nam je podarjeno lepo toplo vreme, ob misli na menjavo ure in zgodnjo temo v naslednjih mesecih nas pa kar malo stisne pri duši. Preživimo par nočnih ur med prazniki skupaj in vsi bomo potem mirneje zaspali.
Tokratna gostja Nočnega obiska je bila filmska kritičarka Anja Banko, katere življenje je s filmom prepleteno že od malih nog, odkar je prvič sedla v dvorano kina Mojca. Njeno življenje se je še naprej prepletalo s filmom in tako je leta 2014 obudila Filofest, pozneje pa na radiu Študent prevzela urednikovanje filmske oddaje Temna zvezda ter začela pisati za najpomembnejši slovenski kritiški reviji Ekran in Kino. Tako je izpopolnila svoje kritiško oko in postala prepoznavno ime med slovenskimi filmskimi kritiki. Ob pisanju kritik je sodelovala pri Animateki in Kinotripu, deluje pa tudi v Kinoteki.
Bohinjska proga med Jesenicami in Novo Gorico je zagotovo ena od najslikovitejših v Sloveniji. Temu so pritrdili tudi pri znanem založniku potovalnih vodnikov Lonely Planet, ki jo je pred šestimi leti uvrstil zelo visoko na seznamu najboljših železniških potovanj na svetu, za katera morda še niste slišali. Znamenitosti, zgodovino in skrivnosti Bohinjske proge, pa Matjaž Marušič razkriva predvsem potnikom na muzejskem vlaku, ki svojo pot zaključi pred novogoriško železniško postajo na Trgu Evrope, katerega polovica je na italijanski strani z imenom Piazza della Transalpina ravno v čast tej železniški progi. Tam že lep čas navdušuje razstava z naslovom Bohinjska proga: Ob Soči po tiru treh narodov. Njen kurator je prav Matjaž Marušič, član Operativne iniciative 110 let Bohinjske proge in tajnik Društva za Bohinjsko-goriško progo, pravi živi leksikon, ki ve o njej povedati marsikaj zanimivega.
Na 94. rojstni dan Radia Slovenija prihaja na nočni obisk odgovorni urednik Prvega Danijel Poslek. V njegovi dosedanji novinarski karieri ga je najbolj zaznamovalo sedem letno obdobje dopisništva s Ptuja. Kot odgovorni urednik bdi nad radijskim programom Prvega, ki poteka 24 ur na dan sedem dni v tednu. Koliko patine je čutiti v oddajah najstarejšega radijskega program pri nas in kako se uvajajo novi novinarski pristopi in nove tehnologije, pa tudi o nogometu, njegovi kratki filmski karieri in življenju med Ptujem in Ljubljano, v nočnem programu po polnoči.
Gost je solo klarinetist orkestra Opere in baleta SNG Maribor Srečko Kovačič. Na bogati, več desetletij trajajoči glasbeni poti, so ga pritegnile različne glasbene zvrsti, od narodno zabavne glasbe, jazza do vodenja pihalnih orkestrov. Kot dirigent Pihalnega orkestra Železarne Ravne je dosegel izjemen uspeh, zlato medaljo s pohvalo na svetovnem prvenstvu orkestrov na Nizozemskem.
Gost oddaje Nočni obisk Klemen Bizjak bo prišel v naš studio iz mednarodnega festivala ocenjevanja žganj v srbskem Pančevem, ki se je odvijalo konec tedna. Je ustanovitelj Društva ljubiteljev domače žganjekuhe, facebook skupine Žganjekuha in poznavalec domačega žganjarstva, ki želi povzdigniti kulturo kuhanja in pitja žganja pri nas na višjo raven. Po letošnji obilni letini sadja bi bila neznanska škoda zdrave in dragocene plodove pustiti zgniti kar pod drevjem, takšno obnašanje do rodovitne narave ni dopustno. A iz dobrih sadežev ni tako lahko nakuhati prijetno, plemenito, kakovostno in okusno žganje. Včasih nastane kisel, moten, pekoč, zelen, prismojen ali še kako drugače slab destilat, ki zaudarja. Za površnost pri žganjekuhi ni prostora. Četudi se znanje o kuhanju žganja prenaša iz roda v rod in je potrebne ogromno vztrajnosti, natančnosti in izkušenosti, pa ima vsak žganjar svojo skrivnost. Nam bo Klemen zaupal kakšno? Da bi tudi Slovenci skušali ovrednotiti mojstrstvo žganjekuhe, druženja ob njej, podobno kot to ponosno počno južneje od nas in bi tej obrti namenili mesto, ki ji pripada, bomo govorili po polnoči. K poslušanju vabi voditeljica Vesna Topolovec.
Tina Resman je mlada, nadobudna igralka, ki jo širša javnost počasi, a vztrajno spoznava preko gledaliških odrov. Na začetku letošnjega leta je med drugim nosila eno glavnih vlog v predstavi ljubljanske Drame Vse OK, trenutno pa jo lahko občudujemo na odru mariborske drame v predstavi Elektri pristoji črnina. Poleg tega je tudi pesnica. Skupaj z Jeleno Lasan sta pred kratkim izdali pesniško zbirko za otroke z naslovom Kalaru, po diplomi, s katero je postala diplomirana igralka, pa na Akademiji za gledališke, radio, film in televizijo nadaljuje z magistrskim študijem, in sicer na smeri gledališko petje.
Neveljaven email naslov