Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
5423 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Na nočnem obisku gostimo slovensko jadralko Veroniko Macarol. Pred kratkim sta skupaj s Tino Mrak na odprtem prvenstvu na Danskem osvojili naslov evropskih prvakinj. Veroniko Macarol gosti voditeljica Jana Samsa.
Nočnega gosta večina pozna kot rednega profesorja na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani. Je specialist za povojno zgodovino, znanstveno se je ukvarjal predvsem z občo, jugoslovansko in slovensko sodobno zgodovino ter narodnostno problematiko. Je dobitnik več nagrad za znanstveno delo, med drugim tudi državne nagrade za vrhunske dosežke v znanosti v letu 1996. V bibliografiji COBISS ima več kot 600 enot. In vendar zgodovina in bogata akademska kariera nista bili edina rdeča nit nočnega pogovora z voditeljem Juretom K. Čoklom. Dr. Dušan Nećak je namreč tudi vodnik psa reševalca, sodnik, inštruktor in dolgoletni podpredsednik mednarodne organizacije reševalnih psov IRO. Dr. Dušan Nećak je zgodovinar, čeprav se od svojega odhoda v pokoj naprej raje ukvarja s psi reševalci njihovimi vodniki. Kljub vsemu se prvemu vprašanju, zakaj v zgodovinskih učbenikih beremo predvsem o vojnah, nesrečah, krizah in slabih stvareh, namesto o mirnih in prijetnih, ni mogel izogniti. Deloma to pripisuje nagnjenju človeške družbe, ki jo žal bolj pritege nesreča kot pa prijetne stvari. Žal, pove, je interpretacij zgodovine, tudi političnih, vedno več. A zgodovina se opira na dejstva in teh ne moremo spremeniti, doda.
Na obisk v nočni program prihaja URŠKA P. ČERNE, juristka, univ. dipl. nemcistka in literarna komparativistka. Mednarodno priznana prevajalka že več kot desetletje deluje kot samozaposlena v kulturi za področje literarnega prevajanja. Ob tem je v vlogi soselektorice državnih predstavitev na knjižnih sejmih v Frankfurtu in Leipzigu in vodje Festivala PRANGER, kjer se srečujejo pesniki, literarni kritiki in prevajalci. Urškino delo vključuje tudi trud za razvoj kulturnega turizma. O tem se bo z gostjo pogovarjala voditeljica nočnega programa Simona Kopinšek.
Prva ura srede bo v znamenju rockovskih ritmov. Voditelj Jure Čepin bo namreč gostil glasbeno zasedbo DreamOn, ki jo pod vodstvom karizmatične pevke Daše sestavljajo še kitarist Jan, bobnar Jaka in baskitarist Aleš. Člani svojo glasbo opisujejo kot zmes različnih glasbenih svetov, združenih v udarni rockerski val. Po majski premieri prvenca Vikend zvezda skupina svojo avtorsko glasbo predstavlja na nastopih na različnih prizoriščih po Sloveniji. Svojo zgodbo bodo nekaj minut čez polnoč predstavili tudi vam.
Mateja Tomac Calligaris je glasbena pedagoginja in ravnateljica Glasbenega centra Edgar Willems. Nenačrtovana prisotnost na enem od seminarjev za Willemsove učitelje glasbe jo je popeljala na področje glasbene pedagogike. Tako je pridobila Willemsovo pedagoško diplomo in leto kasneje v Ljubljani pričela delati s prvo skupinico triletnih nadebudnežev. Zdaj že 13 let vodi Glasbeni center Edgar Willems, za katerega je na osnovi Willemsovih smernic napisala avtorske programe za glasbeno vzgojo in izobraževanje. O vzgoji mladih glasbenikov, o tem, kaj vse je treba vedeti in znati, da znaš poslušati in ustvarjati glasbo in da jo imaš rad, se bo z Matejo Tomac Calligaris po polnoči pogovarjala Nada Vodušek.
Aleksandra Surla je diplomirana prevajalka, počasi končuje magistrski študij iz primerjalne književnosti in literarne teorije, trenutno pa je kot urednica časopisov v brajici in povečanem tisku zaposlena pri Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije. Poleg službe v zadnjem mesecu največ časa posveča novemu psu vodiču, ki je njen drugi pes, intenzivno sodeluje z neprofitno organizacijo v ZDA in trenira aikido.
Po polnoči bomo gostili dramskega igralca Milana Vodopivca, ki je svoje umetniško delo v SNG Nova Gorica prepletel tudi s sodelovanjem z amaterskimi gledališkimi skupinami. Je na pragu upokojitve in obenem sredi televizijskega projekta Ena žlahtna štorija. Milana Vodopivca je na nočni obisk povabil Sandi Škvarč.
"Svojim sanjam moraš slediti in dati vse od sebe. Če greš za nečim, kar si zelo močno želiš, te pri tem ne sme nič ovirati." Tako pravi Maja Založnik, tokratna nočna gostja, mlada pevka, ljubiteljica soul in blues ritmov. Maja na slovenski glasbeni sceni nikakor ne predstavlja novosti ali muhe enodnevnice, saj spada v kategorijo tistih slovenskih izvajalk, ki poslušalca še zdaleč ne pustijo hladnega ob izvajanju različnih zvrsti pesmi. Kot glasbenica je svoj način petja, izražanja in izvajanja razvijala na različnih odrih ter v mnogih skupinah. Izkušnje številnih avdicij in nastopov so ji dale še večji zagon, da vztraja predvsem pa ostaja v svetu glasbe. O nastopanju, petju, njenih izkušnjah iz tujine in sodelovanju s svetovno znanimi glasbeniki, se bo z Majo Založnik na začetku petkove noči pogovarjala voditeljica Tadeja Bizilj.
a nočni obisk prihaja Mojca Kasjak, koreografinja, plesalka, plesna pedagoginja, producentka, ena izmed izjemnih žensk, živečih v Mariboru. Po formalni izobrazbi je geografinjo in sociologinjo ljubezen do plesnega izražanja vodila na specializacijo na London Contemporary Dance School. Odtlej je nepogrešljiva pri vzpostavljanju sodobne plesne scene tako v Mariboru kot širše. Samostojna ustvarjalka na področju kulture je doslej podpisala in soustvarila številne projekte, performanse in velike plesne predstave, ki nastajajo pod njenim mentorstvom. Ob tem omenimo tudi Plesno izbor Maribor, kjer je Mojca Kasjak vzpostavila Platformo sodobnega plesa. Mojco Kasjak je pred mikrofon povabila voditeljica Simona Kopinšek.
»Večino poletja ostanem v Ljubljani. Kolikor le dopušča vreme, sem zunaj, tako da se s knjigami ukvarjam v najprijetnejših kotičkih; v botaničnem vrtu, ob tivolskem bajerju, v Mostecu, na Gradu, ob Ljubljanici, na bazenih.« Tako Nada Grošelj, gostja Nočnega obiska. O knjigah, ki pustijo sled, o poeziji, ki napolni dušo in o prevajanju, s katerim si služi kruh, se bosta z Iztokom Koncem pogovarjala po polnoči. Pridružite se jima tudi vi.
Po zadnjih podatkih je registriranih jam v Sloveniji že skoraj 13.000, strokovnjaki pa poudarjajo, da jih ni odkritih še cela vrsta. Sicer jih vsako leto odkrijejo okoli dvesto, trend pa se zaenkrat ne zmanjšuje. Kaj definira jamo je strogo določeno, zato vsako brezno ne more biti tudi jama, so v nočnem obisku pojasnili jamarji Jamarskega društva Carnium Kranj. Obiskali so nas starešina društva Miro Preisinger, predsednik društva Marjan Krajnik, vodja reševalne enote društva Bojan Stanek, Gregor Aljančič, ustanovni član z ženo Magdo ter jamar Matej Hudobivnik. Dam jih jame navdušujejo ni težko začutiti. Opisujejo težko prehodnost in številne težave pri dostopu do jam – dolge ozke prehode, blato, vodo, nevarno plezanje, temo in mraz. Vse zaradi občutka, ki ga ne bi zamenjali nikoli. Stopiti tja, kamor ni do zdaj stopil še nihče. To je v Sloveniji zaenkrat še mogoče, saj je za turiste odprtih leo koli pol odstotka jam, ki so pri nas registrirane. Povsem razumljivo je za obisk večine potrebno znanje in oprema, ki je laiki ne premorejo. Nesreč je pri pravilni uporabi opreme in tehnike v jamah relativno malo, povedo. Pogosto morajo ukrepati zaradi padcev ljudi v brezna in jame, nesreč jamarjev je relativno malo. Če pa do njih pride, so reševanja običajno dolgotrajna in zahtevajo veliko število ljudi. Posebno mesto ima pri jamarjih skrb za okolje, saj organizirajo vsako leto čistilne akcije, med katerimi iz brezen na površje potegnejo skoraj neverjetne stvari, ki tam nikoli ne bi smele končati. Pomembno je tudi jame pustiti čim bolj nedotaknjene, saj je jamsko okolje eno izmed najbolj občutljivih. Enako velja tudi za živali, ki pri nas tvorijo enega izmed najbolj raznolikih jamskih ekosistemov. Seveda so prebivalci jam večinoma manjši od enega centimetra in jih je zato treba pozorno iskati. Sicer jamarji radi na oglede jam popeljejo tudi običajne laike – previdno, varno in predvsem v jame, ki so za tovrstne obiskovalce primerne. Raziskovanje jam na lastno pest je nevarno početje ki ima lahko hude posledice, povedo. Zato veliko raje vidijo, da jih ljudje poiščejo in se za oglede dogovorijo z njimi. Tudi če za to ne dobijo ničesar razen besede ‘hvala’.Na svoje delo gledajo kot na življenjsko poslanstvo. Vse to, kar vidijo v jamah, je za njih dragocenost. Morda težko razumljivo nekomu, ki v jamah ne vidi ničesar posebnega. Ali ne zna videti, dodajo jamarji. Zato so kar so in svet pod zemeljsko oblo jemljejo intimno. Včasih tako zelo, da akustika jam nanje deluje kot meditacija. Zvoki, ki nastanejo v skrivnostnih podzemnih dvoranah pa so glasba, namenjena samo izbrancem.
Vabljeni na rokersko noč. Električno. A tudi akustično. Gostimo Tomija M. Prvi glas skupine Siddharta. Dvajset let na glasbeni sceni, dvajset let življenja z muziko in za muziko. Zato si jemlje prvo besedo. A zvenijo tudi druge stvari. S Tomijem se pogovarja Nada Vodušek.
Na nočni obisk prihajajo ustvarjalci novega neodvisnega celovečernega slovenskega filma Rimska zgodba, ki so ga teh dneh. Gonilna sila projekta so bila tri vipavska društva: Kulturno izobraževalno društvo Teodozij, DD Studio in Red Vision production. Fiktivni zgodovinski film ali komedija s pridihom epskega, kot ji pravijo ustvarjalci, prikazuje zgodbo, ki govori tudi o današnjem času, saj se pohlep skozi zgodovino ni veliko spreminjal. Podrobnosti o nastajanju filma, ki so ga snemali v Vipavski dolini, bodo razkrili v pogovoru s Karin Zorn.
"Ohranjena narava je strateška prednost naše države", je izjava s katero bi se najbrž strinjal vsak Slovenec. Ponosni smo na vse okoljske bisere in se zavedamo gospodarskih priložnosti, ki nam jih ponujajo. Kljub temu pa naša država namenja vedno manj svojega proračuna okoljskim nevladnim organizacijam, ki se trudijo da bo narava tudi v prihodnosti ostala naša največja dobrina. Zato so se okoljske organizacije združile v mrežo Plan B za Slovenijo. V oddaji Nočni obisk, se nam bo pridružila predstavnica Fundacije za trajnostni razvoj Umanotera Gaja Brecelj in nam prestavila trenutno stanje ter želje in načrte mreže Plan B za Slovenijo. Z njo se bo pogovarjala Lea Ogrin.
Timsko delo je postalo nepogrešljiv element delovanja modernih organizacij. Sodelovanje, zaupanje in odprta komunikacija hitro prodirajo v vse pore podjetij, in tako se potrjuje stari rek - "v slogi je moč". Vendar timsko delo ni samo po sebi umevno, temveč je rezultat načrtnega dela in pridobivanja izkušenj. Darinka Čobec bo na nočnem obisku gostila Danija Polajnarja, direktorja Teambuilding akademije, ki je z leti izkušenj v različnih industrijah in na različnih trgih pridobila najsodobnejša znanja o metodah timskega dela.
Po koncu osmega festivala sodobne klovnade in cirkusa Klovnbuf smo v studio povabili selektorico festivala Natalio Sultánovo. Tovrstna umetnost je v Sloveniji namreč precej zapostavljena in nima svojega stalnega mesta, kjer bi si jo ljudje lahko ogledali. Z gostjo bomo podali oceno festivala Klovnbuf in iskali načine, kako klovnado ljudem čim bolj približati in ji omogočiti delovne razmere, v katerih bo lahko uspevala.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Po polnoči bomo razmišljali o navezanosti Slovencev na avtomobile in se spraševali ali bi se jim lahko odpovedali in za svoje opravke vedno koristili souporabo vozila z drugimi. Digitalizacija in dekarbonizacija prometa sta zaradi visokih emisij po mnenju Evropske komisije nujni. Večja mesta že sledijo konceptu "mobilnost kot storitev", že dolgo pa narašča tudi priljubljenost platform, ki ponujajo souporabo - ameriški Uber, evropski blabla car in nenazadnje tudi slovenski prevoz.org.
Poletje že trka na vrata, ampak te dni je s temperaturami še kar prijazno do nas, zato tudi bolje spimo. V noči na nedeljo pa le ostanite budni. Voditeljica Mojca Blažej Cirej ne ve, kaj bi brez vaših klicev in pogovora z vami, tako da prosi, da nikar ne pozabite nanjo. Kot po navadi bo nočni program tako zanimiv in pisan, kot so različna naša življenja. Vabljeni v družbo Mojce Blažej Cirej nekaj po polnoči.
V prvi nočni uri bomo gostili kuharskega mojstra Valeria Lutmana. Marljivost, zanesljivost, iskrenost in predanost poklicu so lastnosti mladega kuharja in slaščičarja iz Šempetra pri Gorici, ki je postal prepoznaven z zmago v televizijskem šovu Gostilna išče šefa. Pravi, da je na Goriškem veliko možnosti za ekološko pridelavo hrane, kar se mu zdi zelo pomembno. Valerio pa ni samo "hud" kuhar, prav tak je tudi v športu, ukvarja se namreč z ekstremnim kolesarjenjem. Po polnoči ga bo gostil Boštjan Simčič.
Neveljaven email naslov