Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V oddaji, namenjeni podeželskim temam, smo se ustavili na prvih Tumpejevih dnevih, strokovnem posvetu s področja govedoreje; ta je bil na začetku meseca na Ptuju. Kmetje se sprašujejo, ali se politika sploh zaveda, da je govedoreja predvsem zaradi naravnih danosti Slovenije najpomembnejša panoga v kmetijstvu. Z mlado kmetovalko Anjo Pignar smo govorili o izzivih v kmetijstvu, predstavili pa smo tudi izsledke raziskave o enakosti spolov na podeželju. Ta je pokazala, da so posebej globoko zakoreninjeni spolni stereotipi, zaradi katerih imajo ženske bistveno več obveznosti kot moški.
198 epizod
Oddaja o življenju na podeželju prinaša aktualne teme kmetijstva, gozdarstva in prehrane. Zajema vsebine, pomembne za ohranjanje tradicije in za modernizacijo vitalnega podeželja. Seznanja s tehnologijami prijaznim do ljudi, živali in okolja. Širši javnosti približuje življenje na kmetijah in primere dobrih praks.
V oddaji, namenjeni podeželskim temam, smo se ustavili na prvih Tumpejevih dnevih, strokovnem posvetu s področja govedoreje; ta je bil na začetku meseca na Ptuju. Kmetje se sprašujejo, ali se politika sploh zaveda, da je govedoreja predvsem zaradi naravnih danosti Slovenije najpomembnejša panoga v kmetijstvu. Z mlado kmetovalko Anjo Pignar smo govorili o izzivih v kmetijstvu, predstavili pa smo tudi izsledke raziskave o enakosti spolov na podeželju. Ta je pokazala, da so posebej globoko zakoreninjeni spolni stereotipi, zaradi katerih imajo ženske bistveno več obveznosti kot moški.
Vas zanima, s kakšnimi nalogami se bo Slovenija v času predsedovanja Svetu Evropske unije spopadala na področju kmetijstva gozdarstva in prehrane in koliko se bo kmetijsko ministrstvo sploh še osredotočalo na domače slovenske probleme? Če je tako, vam v oddaji odgovor ponuja kmetijski minister Jože Podgoršek. Kakšne so prednosti strojne sečnje in kaj vse znajo harvesterji in forvarderji? Tudi o tem v oddaji Od setve do žetve. Če jo boste spremljali, boste izvedeli tudi nekaj podrobnosti o novi obliki zagotavljanja namestitve starejših oseb v domačem okolju – gre za način celodnevne ali dnevne namestitve za tiste, ki si želijo z različnimi aktivnostmi na podeželju zapolniti jesen življenja.
V oddaji, namenjeni kmetijstvu, bomo tokrat med drugim govorili o birokraciji, s katero se pri svojem delu dnevno spopadajo kmetje, ki morajo po standardih in predpisih voditi številne evidence. Ob tem opozarjajo, da ne dihajo več s trgom in kupci, temveč z razpisi in evidencami. Slišali boste, kako zahtevno je to opravilo in ali ga je mogoče poenostaviti. Spoznali bomo tudi vinogradnika, ki je to delo prepustil strokovnjakom, obiskali pa smo še ekološko kmetijo Črni dragulj v Dogošah pri Mariboru, kjer gojijo aronijo. Oddajo pripravlja Nataša Kuhar.
V tokratni oddaji Od setve do žetve smo predstavili povezovalno zgodbo organiziranja lokalne prodaje krompirja na Krško Brežiškem območju in ustvarjanje dodane vrednosti krompirju prek gastronomske ponudbe. Pogovarjali smo se z najbolj prepoznavnim pridelovalcem penin na Bizeljskem, ki opozarja na zastarel zakon o vinu. Od prodaje kmetijskih produktov pa smo se premaknili še k raziskavam; tokrat smo se seznanili s projektom čiščenja odpadne vode v kmetijstvu, v katerem sodeluje Infrastrukturni center Kmetijskega inštituta Jable.
V tokratni oddaji Od setve do žetve predstavljamo dejavnost podjetja Škrlj iz Batuj, ki se je odločilo za krožno gospodarstvo ter vlaganje v razvoj visokotehnoloških postopkov tako imenovane super kritične ekstrakcije. Rastlinski ostanki iz kmetijstva so namreč bogat vir bioaktivnih snovi, vendar pa je oprema za te postopke predraga za široko uporabo. Oljke zaradi pozebe letos niso bile prizadete, ne bo pa več mogoče uporabljati zaščitnega sredstva perfekthion, ki je bilo izjemno učinkovito zoper oljčno muho. Svetujemo, na kakšen način se oljkarji lahko spopadajo s tem največjim škodljivcem. Obiskali smo še kmetijo Pr Birtovih v Prešnici pri Kozini, ki jo uspešno vodi mladi Domen Bolčina in išče nove možnosti razvoja.
Vas zanimajo sodobni pristopi h kmetijskemu gospodarjenju? Kako in kje si lahko z novodobnimi napravami olajšate delo, lahko izveste v oddaji Od setve do žetve. Spoznajte nov izum za kasno redčenje plodičev v sadjarstvu na osnovi živilskih emulgatorjev in se z mladimi gozdarji učite dela z žičnicami za spravilo lesa. Za konec pa še beseda, dve o razvoju visokotehnoloških postopkov superkritične ekstrakcije bioaktivnih snovi iz kmetijskih rastlinskih ostankov.
Tokratna oddaja Od setve do žetve ob koncu Tedna gozdov je posvečena gozdovom. Slovenski gozdovi so v dobrem stanju. Načrtno gospodarjenje z gozdovi ima bogato tradicijo, »slovenska gozdarska šola« je po svetu poznana kot ena izmed utemeljiteljic trajnostnega, večnamenskega in sonaravnega gospodarjenja z gozdovi. V letošnjem letu poteka proces obnove 10-letnih gozdnogospodarskih in lovskoupravljavskih načrtov. O tem s predstavniki gozdarskih institucij v začetku oddaje. V luči podnebnih sprememb predstavljamo tudi pomen genetskega gozdnega monitoringa pri obnovi gozdov. Na Dolenjskem smo obiskali kmetijo Medved, ki ima v lasti 40 hektarov gozdov, večino zaslužka pa jim prinese dopolnilna dejavnost oglarjenje.
V oddaji Od setve do žetve pozornost smo pozornost namenili čebelam, 20. maja namreč zaznamujemo svetovni dan čebel. Generalna skupščina Organizacije združenih narodov ga je razglasila pred štirimi leti, njegov glavni namen pa je ozaveščati javnost o pomenu čebel in drugih opraševalcev za človeštvo. Najprej smo govorili o poklicu apiterapevta, potem pa o čebelnjakih, prilagojenih invalidom in prototipu zanje prilagojenega nakladnega panja. Gost oddaje je bil tudi novi direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota Stanko Kapun; z njim smo se pogovarjali o razmerah v najbolj kmetijski regiji.
Letos bomo 20. maja že četrtič zaznamovali svetovni dan čebel, ki ga je Generalna skupščina Organizacije združenih narodov razglasila na pobudo Čebelarske zveze Slovenije. Glavni namen je ozaveščanje svetovne javnosti o pomenu čebel ter drugih opraševalcev za obstoj človeštva, predvsem v luči prehranske varnosti. S predsednikom Čebelarske zveze Slovenije Boštjanom Nočem smo se pogovarjali o učinkih razglasitve in stanju čebelarstva v Sloveniji. Naša država na tem področju velja za velesilo. Predstavljamo nove mehanske in avtonomne avtomatizirane tehnologije za trajnostno pridelavo grozdja, kar je tema enega od projektov Evropskih inovativnih partnerstev. Spoznavamo pa tudi pomen selekcije vinske trte in vzgoje slovenskih klonov.
Vlada bi rada stisko vinogradnikov, v kateri so se znašli zaradi epidemije, olajšala tudi z ukrepom zelene trgatve. Koliko bodo to predvidoma uporabili v štirih primorskih vinskih kleteh in kako na to gleda stroka? Šparglji pa ne vedo, kdaj je nedelja in kdaj praznik. Med sezono jih je treba obirati čisto vsak dan. Letos zaradi vremenskih razmer pozneje kot ponavadi. Ste vedeli, da se Dolga vas – zaradi največjega števila pridelovalcev v enem kraju ponaša celo z nazivom Naj špargljeva vas? V parku Pivška presihajoča jezera pa si želijo izboljšati ohranjenost vrst in habitatnih tipov. V projekt PIVKA.KRAS.PRESIHA bodo prostovoljno in z določenimi finančnimi vzpodbudami vključili tudi kmetije s tega območja.
V pričakovanju novega razpisa za prilagajanje in blaženje podnebnih sprememb v kmetijstvu v oddaji Od setve do žetve opozarjamo na vse ovire, ki upočasnjujejo postavitve rastlinjakov, namakalnih sistemov in drugih investicij v prilagajanje kmetijstva na podnebne spremembe. Obiskali smo ekološko sadjarsko-zelenjadarsko kmetijo z območja Domžal, kjer smo razpravljali o načinih zaščite pred pozebo in se pogovarjali o skupni prodaji skupine pridelovalcev pod enotno blagovno znamko. Predstavljamo pa tudi znanstveno-raziskovalni projekt INCREASE, v katerem se vrednoti agrobiodiverziteta stročnic iz evropskih genskih bank in v katerega so prvič vključeni državljani kot amaterski znanstveniki. Slovenski partner projekta je Kmetijski inštitut Slovenije.
V oddaji Od setve do žetve smo se ustavili pri problematiki zaraščanja kmetijskih površin v Halozah, trendi namreč kažejo, da se to tudi v prihodnje ne bo ustavilo, pravih rešitev pa ni na vidiku. Govorili smo o novostih natančnega kmetovanja na področju setve koruze. Na Infrastrukturnem centru Jable trenutno testirajo, kako bi na stare traktorje prenesli najnovejše tehnološke rešitve. Obiskali pa smo še vinogradniško kmetijo Kokol v Spodnjem Dupleku, ki deluje po zakonitostih krožnega gospodarstva.
V tokratni oddaji Od setve do žetve bomo govorili o stanju in trendih ekološkega vinogradništva in vinarstva v Sloveniji. To je bila tema seminarja v preteklem tednu, ki sta ga pripravili mariborska Fakulteta za kmetijstvo in ljubljanska Biotehniška fakulteta v sodelovanju s Kmetijsko-gozdarskima zavodoma Nova Gorica in Maribor. Predstavljamo čezmejni projekt WOOL, Volna kot izjemno priložnost za razvoj, pri katerem sodeluje tudi Slovenija. Obiskali smo tudi rejca posebne in priljubljene pasme kokoši La Fleche v Padričah na tržaškem Krasu.
Čedalje večja ponudba cenenih uvoženih kmetijskih pridelkov od kmetov in njihovih kupcev zahteva vse več prilagajanja novim razmeram. V letu, ki ga je zaznamovala koronska kriza, so se prav spremembe v načinu trženja pridelkov in v nakupnem vedenju potrošnikov izkazale za še kako dobrodošle. Medtem ko poslovni trener pridelovalcem svetuje naj ne odlašajo s spremembami in selitvijo na splet in kmetijsko ministrstvo na interaktivni zemljevid ponudnikov lokalne hrane dodaja nove in nove kmetije, lahko najdemo tudi že prve ponudnike, ki skupnostno naročanje in partnersko kmetovanje izvajajo tudi v praksi. Oddajo vodi Sabrina Mulec.
Oddaja o življenju na podeželju prinaša aktualne teme kmetijstva, gozdarstva in prehrane. Zajema vsebine pomembne za ohranjanje tradicije in za modernizacijo vitalnega podeželja. Seznanja s tehnologijami prijaznim do ljudi, živali in okolja. Širši javnosti približuje življenje na kmetijah in primere dobrih praks.
V oddaji Od setve do žetve smo preverili, kako vpliva epidemija na prodajo sadja, predvsem jabolk. Potem smo se osredotočili na gnojenje, eno osnovnih opravil v kmetijski pridelavi rastlin – zanimalo nas je predvsem, kaj je treba pri takem dodajanju hranil upoštevati. Predstavili pa smo še primer oživljanja podeželja, in sicer primer Petre in Bogdana Maka, ki sta se pred nekaj leti lotila kmetovanja in v Malečniku ustvarila uspešen projekt Sončni raj, se ob številnih novostih podala še na pot pridelave industrijske konoplje.
Ob mednarodnem dnevu gozdov v oddaji Od setve do žetve govorimo o negi in obnovi gozdov. Pod tem sloganov tudi poteka letošnje obeleževanje. Pri tem pa ne gre pozabiti, da je motivacija lastnikov za nego in obnovo odvisna od višine sofinanciranja ukrepov iz različnih virov. Predstavljamo pravilnik o trajnem vinogradništvu, ki so ga za svojih 400 zadružnikov oblikovali v največji slovenski kleti Kleti Brda. Odločitev za to so sprejeli iz razloga, ker želijo ohraniti dejavnost in tudi naravo. Obiskali pa smo tudi mlado prevzemnico kmetije v Zatolminu Mojco Benedejčič, ki se profesionalno ukvarja z zeliščarstvom.
Kako socialno podjetništvo deluje na področju kmetijstva? Kaj lahko v tej panogi naredijo ljudje, ki jih vse prevečkrat spregledamo, čeprav svoje delo opravljajo zelo predano in z velikim veseljem? V projektu Fitokmetije partnerji iščejo nove izzive in možnosti vključevanja fitoterapije za terapevtske, zeliščarske in izobraževalne namene, na Kmetiji Slavec pa bi radi vzpostavili socialno podjetje – distribucijski center za lokalne produkte. Še en primer je Ekološka kmetija Brinjevka, ki deluje v idilični vasici Mali Dol pri Komnu in zaposluje pet delavcev na zaščitenih delovnih mestih.
V naši prvi oddaji Od setve do žetve v ospredje postavljamo strateška razmišljanja o tem, kaj bi morali okrepiti v kmetijstvu in proizvodnji hrane v novem obdobju skupne evropske kmetijske politike do leta 2027. Predstavljamo tudi izsledke raziskovalnega projekta AlpBioEco o ponovni uporabi rastlinskih ostankov po modelih trajnostnega ravnanja z naravnimi viri. Ostanki jabolk, orehov in zelišč so lahko surovina za nove bio- osnovane izdelke. V projektu so razvili tudi prototipe, ki čakajo na zainteresirano podjetniško pobudo. Na družinski kmetiji Pri KODRAN v Mednem pa se z Janezom Kopačem in njegovim sinom Primožem pogovarjamo o molznem robotu, katerega upravljanje zahteva precej znanja, zmanjša pa stroške krme in članom kmetije omogoči celo kakšno uro prostega časa.
Neveljaven email naslov