Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nizke nočne in jutranje temperature konec marca in v začetku aprila so znova povzročile veliko škode v primorskih sadovnjakih. Na izpostavljenih legah v Istri so prizadele koščičarje, večino nasadov kakija v Strunjanu, marelic pa letos tam sploh ne bo. Podobna slika je tudi na nasadih breskev, češenj, marelic in kakija v Vipavski dolini, Goriških brdih in na Krasu. Primorci so posredni krivci za to, da v Prekmurju gojijo šparglje. Med vojnama, ko so bežali pred fašizmom, so tja prinesli tudi to cenjeno zelenjavo, ki ji že 10 let posvečajo tudi posebno prireditev. Na Srednji gozdarski in lesarski šoli v Postojni pa dijaki iz manj vrednega lesa, ki bi sicer kaj lahko končal zmlet v pelete, izdelujejo brunarico. V sklopu zanimivega projekta so izdelali tudi že druge izdelke.
198 epizod
Oddaja o življenju na podeželju prinaša aktualne teme kmetijstva, gozdarstva in prehrane. Zajema vsebine, pomembne za ohranjanje tradicije in za modernizacijo vitalnega podeželja. Seznanja s tehnologijami prijaznim do ljudi, živali in okolja. Širši javnosti približuje življenje na kmetijah in primere dobrih praks.
Nizke nočne in jutranje temperature konec marca in v začetku aprila so znova povzročile veliko škode v primorskih sadovnjakih. Na izpostavljenih legah v Istri so prizadele koščičarje, večino nasadov kakija v Strunjanu, marelic pa letos tam sploh ne bo. Podobna slika je tudi na nasadih breskev, češenj, marelic in kakija v Vipavski dolini, Goriških brdih in na Krasu. Primorci so posredni krivci za to, da v Prekmurju gojijo šparglje. Med vojnama, ko so bežali pred fašizmom, so tja prinesli tudi to cenjeno zelenjavo, ki ji že 10 let posvečajo tudi posebno prireditev. Na Srednji gozdarski in lesarski šoli v Postojni pa dijaki iz manj vrednega lesa, ki bi sicer kaj lahko končal zmlet v pelete, izdelujejo brunarico. V sklopu zanimivega projekta so izdelali tudi že druge izdelke.
Jubilejni, 60. Kmetijsko-živilski sejem Agra v Gornji Radgoni je po pandemiji znova na široko odprl vrata in v tem tednu privabil množico obiskovalcev. Na sejmu smo spremljali okroglo mizo o prihodnosti slovenskih gozdov, obiskali tržnico mladih kmetov in preverili, kakšno škodo je povzročila suša na vinski trti. Ob koncu smo povabili še na tradicionalni lükarski praznik v Dornavo.
V tokratni oddaji Od setve do žetve smo pozornost namenili Kmetijsko-živilskemu sejmu Agra, ki je na Pomurskem sejmišču v Gornji Radgoni znova zaživel kot v predkoronskem obdobju. Predstavlja se 1750 razstavljavcev iz 31 držav, država partnerka je Japonska, ob 60-letnici, ki jo sejem zaznamuje letos, je na ogled tudi bogata zgodovina. V oddaji smo tudi slišali, da je sejem v tem času zaznamovalo več prelomnic, o aktualnih temah pa smo se pogovarjali s kmetijsko ministrico Ireno Šinko. Oddajo je pripravila Nataša Kuhar.
Poleg požarov gozdove v poletni suši ogrožajo tudi podlubniki. V oddaji Od setve do žetve opozarjamo na nujnost opazovanja in takojšnjega ukrepanja v primeru, če lastniki gozdov opazijo lubadarja. Z agroekologinjo doktorico Ano Vovk iz mariborske filozofske fakultete, Brankom Majeričem, ki že vrsto let izvaja ohranitveno kmetovanje, in permakulturnim mladim kmetom Aljažem Planklom pa se pogovarjamo o naravnih metodah kmetovanja, ki predstavljajo možnost prehoda v trajnejši koncept kmetovanja.
Oddajo Od setve do žetve posvečamo suši in njenim posledicam: prizadete so skoraj vse kulture, najbolj pa pridelki koruze in travinja ter zelenjave, sadja in drugih poljščin. V Pomurje, Posavje in na Primorsko bomo pogledali z dopisniki Radia Slovenija in Tjašo Škamperle.
V tokratni oddaji Od setve do žetve bomo govorili o velikem požaru na Krasu, ki je po zdajšnjih ocenah zajel več kot 3500 hektarjev, od tega okrog 2700 hektarjev mešanega gozda. Povprašali smo, kako bo potekala sanacija. Škodo pa so ognjeni zublji povzročili tudi v kmetijstvu, predvsem živinorejcem. Podnebne spremembe bodo v prihodnje imele velik vpliv na gozdove, to lahko omilimo s pravilnim gospodarjenjem in nego gozda. Občina Brežice pa se v sodelovanju s kmetijo Baznik trudi ohraniti avtohtono sorto pišéške marelice, ki počasi izginja. Oddajo pripravlja Karin Zorn Čebokli.
Tema tokratne oddaje Od setve do žetve je uporaba sončne energije za proizvodnjo elektrike v kmetijstvu. Sončne elektrarne, so lahko nameščene na strehe kmetijskih objektov ali pa strme obrobne površine, ki so podvržene zaraščanju. Fotovoltaika v kmetijstvu pa se razvija v novo smer, imenovano AGROFOTOVOLTAIKA. Gre za sočasno proizvodnjo hrane in električne energije na določeni kmetijski površini. Tako pri nas kot v tujini na tem področju potekajo intenzivne raziskave. Izkušnje s sončno elektrarno z nami delita Milan Mihelčič iz okolice Moravč in Slavko Toplišek iz Kozjanskega; o sončnih elektrarnah in načrtih glede raziskav na področju agrofotovoltaike pa nas seznanjata Blaž Germšek in Tomaž Poje iz Kmetijskega inštituta Slovenije.
V oddaji Od setve do žetve smo v ospredje postavili predvsem travniške in visokodebelne sadovnjake. Ti imajo pomembno naravovarstveno, krajinsko in antropološko vrednost in so urejeni skladno z dobro kmetijsko prakso; prav tako so življenjsko pomembni za redke in ogrožene živalske in rastlinske vrste. Ustavili smo se na Goričkem in v Radljah ob Dravi, ob koncu pa smo sadjarstvo povezali z literaturo.
Medtem ko je žetev pšenice v severovzhodnem delu države v polnem zamahu, so žetev zlatega klasja v Vipavski dolini po večini končali. Pridelki so na vseh 28 tisoč hektarih površin bolj ali manj zadovoljivi, ugotavljajo tako pridelovalci kot tudi v kmetijskih svetovalnih službah. Veliko nejasnosti pa je z odkupom pšenice. Cene namreč, kot je običajno, še niso znane. Dodatno zmedo povzroča vladna napoved, da bo država prek blagovnih rezerv odkupila vso slovensko pšenico. V tematsko obarvani oddaji, ki jo je pripravil Valter Pregelj, predstavljamo tudi možnost zagotavljanja večje prehranske varnosti, ko na strnišča posejemo ajdo, in sicer njeno slovensko sorto hajdóše.
V oddaji Od setve do žetve spoznavamo gojenje alge spiruline, kot se ga je lotil Janez Rakovec, mladi kmet z Gorenjske. Predstavljamo vzgojo vse bolj popularne vrtnine sladkega krompirja – Batate. S strokovnjakom Tomažem Pojetom, iz Kmetijskega inštituta Slovenije, v času stopnjevanje energetske krize, iščemo vire obnovljive energije na kmetijah. Nato pa predstavimo načrte, ki jih ima mlada, dobro leto delujoča, Rokodelska zadruga Sodražica in Situ na področju razvoja inovativnih lesenih izdelkov.
V meteorološko poletje smo ta teden vstopili ob visokih temperaturah ozračja, občasnih nevihtah in vetrovnih vložkih. A izdatnejšega deževja že več tednov, ponekod tudi mesecev ni bilo. Posledice se odražajo v izsušeni zemlji in upadu kmetijske pridelave. V zgornji Vipavski dolini zaradi suše že bijejo plat zvona. V veliki negotovosti so tudi na Goriškem in v slovenski Istri. In ker je osrednja nit tokratne oddaje vpliv vročine na kmetijstvo in voda v takšnih ali drugačnih povezavah, se odpravimo še v čezmejni prostor na zahodu države. Tam se v okviru programa Interreg Slovenija-Italija končuje evropski projekt Acquavitis, ki obravnava pomen učinkovite rabe vode v vinogradništvu. Predstavimo vam nekatera nova spoznanja in pridobitve tega projekta.
V oddaji Od setve do žetve ste slišali, da interes za žganjekuho v Sloveniji močno narašča, a smo na tem področju še vedno na podobni stopnji kot pred petnajstimi leti pri pridelavi vina. Na 56-em ocenjevanju vin letnika 2021 v vinorodni deželi Podravje pa so potrdili, da je kakovost teh iz leta v leto boljša. Govorili smo še o pomembnosti mejic za izboljšanje kmetijske krajine. To so ozki pasovi grmovja ali dreves, običajno vzdolž meja med zemljišči ali vzdolž rek in potokov, ki povečujejo število rastlinskih in živalskih vrst. Predstavili smo še knjižnico semen, ki je letos začela delovati v Ormožu.
Letos mineva 150 let od ustanovitve prve zadruge na Slovenskem in 50 let od vnovične ustanovitve Zadružne zveze Slovenije. Ta združuje 60 zadrug in pokrivajo več kot 13.000 družinskih kmetij, sodelujejo pa tudi s poslovnimi partnerji, ki niso člani. Oddajo Od setve do žetve v celoti namenjamo zadružništvu. Njegov utrip smo izmerili v pogovorih z nekaterimi direktorji, ki dihajo skupaj z zadružnimi člani v dobrih in slabih časih. Pogovarjali smo se z Borutom Florjančičem, predsednikom Zadružne zveze; Slavkom Petovarjem, direktorjem splošne kmetijske zadruge Ljutomer – Križevci; Mitjo Vodnjovom, direktorjem Loške zadruge; Silvanom Peršoljo, direktorjem vinske kleti Brda, in Nikom Mavrom, direktorjem KZ Tolmin.
Nova ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je z novo vlado postala Irena Šinko. Med njenimi prioritetami bo dvig prehranske samooskrbe s hrano. Držala se bo znanih usmeritev v trajnostno kmetovanje in gospodarjenje z gozdom, s poudarkom na gospodarski učinkovitosti pridelave. Poudarek daje tudi prilagajanju na podnebne spremembe ter socialni vzdržnosti in prenosu kmetij na mlade. Več v oddaji Od setve do žetve, v kateri govorimo tudi o neurjih, ki tudi letos v tem času pobirajo davek na podnebne spremembe po sadovnjakih, vinogradih in poljščinah ter vrtninah. V oddaji se seznanjamo s škodo na poljščinah v Prekmurju ter v sadovnjakih v Goriških brdih in Vipavski dolini.
Oddaja o življenju na podeželju prinaša aktualne teme kmetijstva, gozdarstva in prehrane. Zajema vsebine, pomembne za ohranjanje tradicije in za modernizacijo vitalnega podeželja. Seznanja s tehnologijami prijaznim do ljudi, živali in okolja. Širši javnosti približuje življenje na kmetijah in primere dobrih praks.
Oddaja o življenju na podeželju prinaša aktualne teme kmetijstva, gozdarstva in prehrane. Zajema vsebine pomembne za ohranjanje tradicije in za modernizacijo vitalnega podeželja. Seznanja s tehnologijami prijaznim do ljudi, živali in okolja. Širši javnosti približuje življenje na kmetijah in primere dobrih praks.
V tokratni oddaji se najprej lotevamo vse slabšega položaja kmetijstva zaradi podivjanih nesorazmerij med vhodnimi stroški pridelave, odkupnimi in maloprodajnimi cenami. Kmete predvsem zelo skrbi dogajanje na trgu naftnih derivatov in drugih energentov, zato tudi od nove vlade pričakujejo ustrezno ukrepanje in oprostitev plačila trošarin za energente, ki jih uporabljajo za kmetijsko proizvodnjo. Med drugim je še posebej na udaru pridelava zelenjave, opozarjajo na Kmetijsko- gozdarski zbornici Slovenije. Pred bližajočim se svetovnim dnevom čebel smo se odpravili na Biotehniško šolo Maribor, kjer so pripravili 43. državno tekmovanje mladih čebelarjev Slovenije. V krovni čebelarski zvezi so veseli, da se za čebelarjenje zanima veliko mladih. Za konec pa postrežemo še s strokovnim nasvetom za zatiranje plevela na posevkih koruze.
V Sloveniji smo se končno začeli zavedati, kakšen biser, ki nam ga zavidajo po vsem svetu, je naša neokrnjena narava. Da bi ohranili biotsko pestrost, na katero smo resnično lahko zelo ponosni, si vse bolj prizadevajo tudi kmetje. Nekateri se vračajo k trajnostnemu in sonaravnemu kmetovanju, h kateremu jih spodbujajo krajinski parki, spet drugi si v boju proti zaraščanju pomagajo tudi z domačimi živalmi. Predstavljamo tri zanimive projekte, v sklopu katerih naši kmetovalci kmetujejo drugače, kot smo vajeni …
V oddaji Od setve do žetve se seznanjamo s projekti CLLD za razvoj podeželja, ki jih vodijo Lokalne akcijske skupine. Kakšno sled so v programskem obdobju, ki se končuje, pustile na lokalnem območju? Kritike, da gre večina evropskih sredstev za razvoj nekmetijskih dejavnosti, so delno upravičene. Področje, na katerem so se kmetije uspešno vključevale, pa je razvoj in prodaja lokalne ponudbe jedi in izdelkov. Svoje pridobitve in načrte dela predstavljajo LAS dolina Soče, LAS Ovtar iz Slovenskih Goric ter LAS Dolenjske in Bele krajine. V programskem obdobju, ki se končuje, je bilo za celoten program CLLD namenjenih približno 110 MIO evrov. Obe pristojni ministrstvi, ministrstvo za kmetijstvo in ministrstvo za gospodarski razvoj, pozivata Lokalne akcijske skupine k pripravi novih strategij. Javni poziv za oddajo strategij za novo programsko obdobje bo predvidoma letos jeseni. Oddaja je del projekta EU4INFO in je pripravljena s finančno podporo Evropske unije. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne izraža nujno stališč Unije.
V oddaji Od setve do žetve smo se odpravili v okolico Maribora, na Meranovo, kjer domuje Univerzitetni center za vinogradništvo in vinarstvo. Zanj je zaslužen nadvojvoda Janez, ki je tam pred 200 leti kupil posestvo in zasadil vinograd s sortami, ki so aktualne še danes. Govorili smo tudi o pridelavi jajc in o tem, kaj morajo rejci vedeti, preden se odločijo za kokoši. Če se kmetovalec odloči, da bo jajca prodajal v javnih zavodih, gostilnah ali v jajcematu, potrebuje poleg registra za vpis živali tudi pakirni center, kjer jajca sortirajo, nujen pa je tudi stalni nadzor nad salmonelo. Ob koncu smo se ustavili še na živinorejski ekološki kmetiji ob vznožju Slavnika, kjer imajo tudi alpake.
V tokratni, velikonočni, oddaji smo se najprej spopadli z zatiranjem plevelov, ki so ena večjih nadlog na njivah. Slovenija je namreč vključena v mednarodni raziskovalni projekt, v katerem sodeluje 8 držav in 37 različnih ustanov. Namen projekta, ki se končuje maja letos, je preizkušanje in izvajanje praktičnih rešitev integriranega varstva pred pleveli v različnih kulturah in na več različnih načinov. Zaključujejo se tudi dobro desetletje trajajoči postopki klonske selekcije, s katerimi bodo slovenskim trsničarjem in v nadaljevanju vinogradnikom kmalu na voljo novi slovenski kloni vinske trte pri sortah malvazija, kraljevina in modra frankinja. Oddajo smo začinili še s prispevkom za sladokusce. Poizvedeli smo namreč, kaj prinaša letošnji festival vina in čokolade v Podčetrtku.
Neveljaven email naslov