Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V silvestrski oddaji Od setve do žetve smo nanizali kratke pogovore s kmetovalci in strokovnjaki z različnih koncev naše dežele, in sicer smo se ozrli na leto 2023 in poudarili pričakovanja za novo leto. Ker prilagajanje kmetijstva na podnebne spremembe pri nas v zadnjem desetletju ni bilo sistematično, nam narava izstavlja vse višje račune. Tako je bilo tudi v letu 2023, ko je ekstremno vreme številnim kmetom zdesetkalo pridelek. A kot smo slišali, ima delo v kmetijstvu tudi svetlejšo plat.
198 epizod
Oddaja o življenju na podeželju prinaša aktualne teme kmetijstva, gozdarstva in prehrane. Zajema vsebine, pomembne za ohranjanje tradicije in za modernizacijo vitalnega podeželja. Seznanja s tehnologijami prijaznim do ljudi, živali in okolja. Širši javnosti približuje življenje na kmetijah in primere dobrih praks.
V silvestrski oddaji Od setve do žetve smo nanizali kratke pogovore s kmetovalci in strokovnjaki z različnih koncev naše dežele, in sicer smo se ozrli na leto 2023 in poudarili pričakovanja za novo leto. Ker prilagajanje kmetijstva na podnebne spremembe pri nas v zadnjem desetletju ni bilo sistematično, nam narava izstavlja vse višje račune. Tako je bilo tudi v letu 2023, ko je ekstremno vreme številnim kmetom zdesetkalo pridelek. A kot smo slišali, ima delo v kmetijstvu tudi svetlejšo plat.
Osrednja tema oddaje je sadjarstvo. Ta panoga je v zadnjih desetih letih utrpela veliko škode tako zaradi ekstremnih vremenskih kot tudi neugodnih tržnih razmer. Stopnja samooskrbe se je s 60 % zanihala na najnižjo raven 14 %, v zadnjih letih pa se spet dvignila na 32 %. Pogovarjamo se z nosilcem sadjarske kmetije Radej iz Sevnice. Izpostavljamo nekaj izzivov sadjarske panoge, med katerimi so podnebne spremembe, doseganje primernih cen, večji delež sadja v Javnih zavodih, ozaveščanje potrošnikov, potvorba porekla in priprava strategije za dvig samooskrbe s sadjem. Predstavili smo tudi finančne instrumente v kmetijstvu. Prvi instrument, ki ga bo regionalni razvojni sklad razpisal, bodo ugodna posojila za male kmetije.
V oddaji Od setve do žetve smo mlade kmete povabili k sodelovanju na novem razpisu za dodelitev finančne pomoči pri vzpostavljanju gospodarstev, potem smo preverili, kako je s trgatvijo v vinorodnih deželah Posavje in Podravje; predstavili smo tudi koncept samooskrbovalnice Desetinka in ob koncu oddaje govorili še o soku iz mlade pirine trave.
Za vinogradniki na Primorskem je težavno leto, predvsem zaradi vremenskih razmer in z njimi povezanih posledic, ki se odražajo v manjšem pridelku in boleznih trsov. Čeprav se je trgatev že začela, negotovosti glede kakovosti in količine obranega grozdja še ni konec. Kajti vreme je letos vinogradnike že večkrat neprijetno presenetilo. Pridelka bo po ocenah stroke zagotovo manj, v Goriških brdih za četrtino običajne letine. Na kakovosti, ki bo tudi slabša od lanske, pa lahko grozdne jagode še pridobijo s suhim in sončnim vremenom. V današnji oddaji smo tudi preverili, kako je z letošnjo letino oliv, in izvedeli, pred katerimi novimi izzivi so primorski oljkarji. Za konec pa se podamo še v Brje na Ajdovskem, kjer v tamkajšnjem učnem centru že skoraj desetletje nudijo pridelovalcem v uporabo opremo za predelavo sadja, po novem pa tudi za žganjekuho in destilacijo zelišč.
Tokratna oddaja Od setve do žetve prinaša utrinke iz našega največjega kmetijsko živilskega sejme AGRA v Gornji Radgoni, kjer se na 71.000 m2 razstavnih površin predstavlja kar 1.700 razstavljalcev iz 35 držav. Organizatorji so pripravili številna strokovna predavanja in ostale dogodke, v oddaji pa boste lahko slišali, kaj sta na odprtju povedali predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar in kmetijska ministrica Irena Šinko. Na sejmu so predstavili tudi projekt solidarnostne pomoči Kmet – kmetu, v sklopu katerega bodo pomagali kmetijam, ki so jih prizadele nedavne ujme in poplave in o čem je tekla beseda na okrogli mizi Kmetica – pomembna ženska v sodobnem svetu. Pogovarjali pa smo se tudi z mladim kmetovalcem Domnom Logarjem iz Starega trga pri Slovenj Gradcu.
Poplavne vode so bile onesnažene s fekalijami in različnimi kemičnimi snovmi. Če so zalile kmetijske pridelke, jih je treba zavreči, saj predstavljajo preveliko tveganje za zdravje ljudi in živali. Največ toksičnih snovi predvidoma vsebuje naplavljen mulj. O tem, kako onesnažena je kmetijska zemlja po poplavah, bodo pokazale šele analize. Načrt za monitoring analiz tal pripravlja Agencija za okolje. Nevladne kmečke organizacije pa pričakujejo, da bodo monitoringi, ki bi jih plačala država, zajeli tudi analizo kmetijskih pridelkov. Kaj lahko v težkih časih po naravni nesreči prizadetim kmetijskim gospodarstvom ponudi psihosocialna pomoč? O tem v oddaji Od setve do žetve, v kateri se že oziramo k prihajajočemu agroživilskemu sejmu AGRA v Gornji Radgoni.
V oddaji Od setve do žetve bomo preverili, kakšne posledice so vodne ujme in plazovi povzročili v kmetijstvu. Kmetijski svetovalci namreč po terenu popisujejo škodo, pomagajo z nasveti in ugotavljajo, katero pomoč kmetje najbolj potrebujejo. Ob tem pa bomo govorili še o afriški prašičji kugi, ki so jo pred nedavnim potrdili na Hrvaškem, povzroča pa predvsem gospodarsko škodo, in se ustavili še pri čebelarski letini, ki bo, tako kot glavnina kmetijske pridelave, letos katastrofalna.
Škoda, ki sta jo povzročila toča in orkanski veter zadnje dni julija v Goriških brdih, Vipavski dolini in delu Krasa, je po do zdaj zbranih podatkih kmetijske svetovalne službe prizadela prek 6 tisoč hektarjev obdelovalnih površin na tem območju. Ob tem nosilci kmetijske politike kmetom zagotavljajo, da bodo v drugi polovici meseca prenovili sistemski zakon za odpravo naravnih nesreč ter vanj vključili tudi točo, hude nalive in pozebo. Tako bo mogoče škodo po letošnjih neurjih izplačati že letos. Delo, vključno z odpravljanjem posledic naravnih ujem, je v kmetijstvu in gozdarstvu lahko zelo nevarno in vse prepogosto prihaja do nesreč. Zato opozorila in nasveti, kako čim bolj zmanjšati tveganja za tovrstne nesreče, niso odveč. Prav tako v oddaji opozarjamo na napake Geodetske uprave pri spreminjanju bonitete zemljišč. Na Primorskem se zaradi tega držijo za glave in denarnice.
Silovita neurja s točo so močno prizadela kmetijstvo. Kmetje se podnebnim spremembam sicer poskušajo prilagoditi, vendar tako debele in pogoste toče, kot jih je prizadela ta mesec, ni pričakoval nihče. Kaj o posledicah škodnih dogodkov, ki se vrstijo po vsej državi, menita eden izmed prizadetih kmetov in predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije? V Bohinju se zavedajo, da zmanjšanje kmetijskih površin slabo vpliva na turizem, zato bi radi obe panogi povezali. Na drugem koncu Slovenije, v občini Loški potok, pa vizualna umetnika na prav poseben način prenavljata oziroma oživljata leseno kmečko hišo in pridelujeta večino hrane za svojo družino. V odprtem učnem stičišču pripravljata tudi različne delavnice.
V oddaji Od setve do žetve bomo obiskali Zadrugo Dobrina, ki je bila z razvojem lokalne preskrbe v zadnjih desetih letih prepoznana kot primer dobre prakse. Njen glavni namen ni ustvarjanje dobička, temveč razvoj malih kmetij, pravične trgovine in zagotavljanje možnosti poštenega plačila pridelovalcem. V oddaji boste slišali, kako deluje po dobrih desetih letih. Nekaj besed bomo namenili tudi 30-letnici delovanja Pašne skupnosti Pohorje. Medtem ko si v tujini turizma brez pašništva ne morejo predstavljati, se na Pohorju površine za to panogo krčijo. Oddajo pripravlja Nataša Kuhar.
Sredi visoke turistične sezone smo vam približali nekaj uspešnih zgodb nastanitvenega, izletniškega turizma in osmice. Zadnjo obliko je uvedla že Marija Terezija. Po podatkih registra kmetijskih gospodarstev imamo v SLO 1300 oblik dopolnilne dejavnosti turizma na kmetiji. Zanimanje za to dejavnost narašča. A pogoji so zahtevni in v to vizijo morajo verjeti vsi družinski člani najmanj dveh generacij. Skupaj smo obiskali turistične kmetije v kraškem Tomaju, Šempasu in Kubedu v slovenski Istri, kamor nas je popeljalo Združenje turističnih kmetij Slovenije.
Površine sadnih nasadov v Vipavski dolini se zaradi vremenskih skrajnosti, škodljivcev, divjadi in velikih težav z obnovo sadovnjakov iz leta v leto krčijo. Še pred dvema desetletjema jih je bilo približno 800 hektarjev, zdaj se je ta številka prepolovila. Zato sadjarji in stroka iščejo načine za nov zagon in oživitev sadjarstva v Vipavski dolini. Ena izmed rešitev za večjo odpornost sadnih vrst je mogoče tudi genska banka starih sadnih sort, ki so se pokazale kot zelo trpežne in okusne, vzgajajo in ohranjajo pa jih v družinskem sadovnjaku Božičevih v Kojskem v Goriških brdih. V tokratni oddaji smo pospremili še letošnji jubilejni, 50. strokovni posvet Trte in vino.
Čedalje manj predvidljiva poletja pred žlahtnitelje sort in pred gojitelje rib prinašajo veliko izzivov Podnebne spremembe z vročinskimi valovi, sušnimi obdobji, pa tudi neurji povzročajo ogromno škode na kmetijskih površinah. Žlahtnitelje sort pa postavljajo pred velike izzive, kako vzgojiti rastline, ki bodo čim bolj odporne na neprijazne razmere. Vse večji izziv pa kmetom prinaša tudi čedalje večja populacija zveri. Seveda iščejo rešitve za zaščito domačih pašnih živali pred napadi, pri tem pa so jim lahko v veliko pomoč električne ograje in pastirski psi. Pred vse večjimi izzivi zaradi podnebnih sprememb pa so se znašli tudi ribogojci, kajti sušna poletja s seboj prinašajo tudi večjo porabo elektrike in od njih pogosto terjajo tudi dodajanje kisika.
Osrednja tema oddaje je tokrat pogled na duševno zdravje oz. skrb za podporne službe za upravljanje pritiskov in notranjih stisk kmetov. Predstavljamo rezultate ankete o duševnih stiskah na slovenskem podeželju in o tem, kako je za psihosocialno ozaveščanje in podporo sistematično poskrbljeno v Ameriki. O tem bosta govorili Lucija Pinterič, ki deluje v okviru kmetijsko gozdarske zbornice in Brendi Janssen, direktorica Centra za varnost in zdravje v kmetijstvu univerze v Iowi. Predstavljamo tudi zgodbo povezovanja slovenskih pridelovalcev zelenjave v okviru projekta Sveže in zdravo. Ob koncu pa nas 13. vinska kraljica Karolina Kobal in njena mama Damjana popeljeta po družinski turistični kmetiji Kobal iz Vrhpolja pri Vipavi.
V oddaji Od setve do žetve smo govorili o robotizaciji v kmetijstvu in digitalnem gozdnem pomočniku, orodju, uporabnem za napovedovanje razvoja gozdov in podporo pri odločanju glede načrtovanja ukrepov v njem. Ustavili smo se tudi na kmetiji Žitnik v Starošincah, v katerih živijo, kmetujejo in pridelujejo po zelenih načelih. Na koncu pa smo govorili še o samoraslih zdravilnih rastlinah.
Kmetje zahtevajo umik zaostritev pri Naturi 2000, ki jih uvaja predlog uredbe za obdobje od 2023 do 2028. Morebitna uveljavitev te uredbe bi uničila marsikatero kmetijo ali zelo otežila kmetovanje, opozarjajo predstavniki kmetov. Zato je Zadružna zveza Slovenije naročila pravno mnenje, ki ugotavlja neustavnost zakona o ohranjanju narave, saj vladi daje pooblastilo, da s podzakonskim aktom posega v človekove pravice in temeljne svoboščine, pri tem pa ne opredeljuje vrste, obsega in pogojev za omejitev dejavnosti. Kmetje na Igu so napovedali nadaljnje korake, če vlada ne bo prisluhnila njihovim zahtevam. Govorimo tudi o težavah in razlogih za letošnji slab vznik buč v Prekmurju. V povezovanju in združevanju loške in domžalske zadruge pa spoznamo dobre prakse za prihodnost zadružništva.
Napadi zveri na drobnico in na druge pašne živali so vse pogostejši. Tudi v Beli krajini, kjer so volkovi v zadnjem času že večkrat poklali dobršen del črede Borisa Grabrijana, ki skrbi za ohranjanje avtohtone pasme belokranjska pramenka. Se je bati, da bo pasma zaradi stalnih napadov izumrla? Na mladih svet stoji, pravijo. In zato smo se odpravili na obisk k mladima kmetovalcema. Rok Lančič iz Žihlave, ki nadaljuje prakso svojega očeta in se ukvarja s prašičerejo, je te dni odprl vrata svojih najsodobnejših hlevov, pri Penkovih v Parjah pri Pivki pa te dni začenjajo obiranje jagod in napovedujejo nekaj novosti za letošnjo sezono. Med drugim tudi domač sladoled iz jagodičevja.
Zadnje intenzivno deževje je predvsem v Pomurju in Podravju v kmetijstvu pustilo katastrofalne posledice. V oddaji slišimo, kaj vse je prizadeto in kakšna so priporočila agrotehnične stroke za nadaljnjo pridelavo v letošnji sezone. Govorimo o razlogih za letošnje višje obremenitve iz kmetijstva in o spornim novih bonitetnih točkah točkami zemljišč. Ustavimo se tudi na obnovljeni Smrekarjevi domačiji v vasi Grobišče pri Postojni, kjer je tudi s pomočjo evropskih sredstev že pred leti zaživela uspešna dopolnilna dejavnost turizma na kmetiji.
V oddaji Od setve do žetve smo se osredotočili na 34. Festival dobrote slovenskih kmetij, ki je bil v Minoritskem samostanu na Ptuju. Festival pridobiva prepoznavnost, v ospredje pa postavlja najboljše izdelke našega podeželja, prav tako odpira aktualne teme o pomenu lokalno pridelane hrane, tokrat s poudarkom na zmanjševanju zavržkov hrane.
Z ukrepi in načrtnim spodbujanjem uporabe naravnih snovi in postopkov se kmetijska politika v Sloveniji vse resneje loteva obravnave ekološkega kmetovanja. Tako vsaj zagotavljajo na kmetijskem ministrstvu, na katerem so pred dnevi ustanovili svet za ekološko kmetovanje in trajnostno proizvodnjo hrane. Kakšno sporočilo prinaša celotni agroživilski verigi, pa izvemo v tokratni oddaji. Predstavili vam bomo tudi povezovanje ter izmenjavo izkušenj, ročnih spretnosti, znanja in ohranjanja tradicije rokodelk na Škofjeloškem in Solčavskem. Skupaj sta namreč stopila Rokodelski center DUO in društvo Bicka. Pred dnevom lipicanca smo pogledali v najstarejšo evropsko kobilarno z rejo te plemenite pasme konj. Tokratno praznovanje bo v Lipici še posebno slovesno, saj bo gostila osem evropskih državnih kobilarn z lipicanci.
Nizke nočne in jutranje temperature konec marca in v začetku aprila so znova povzročile veliko škode v primorskih sadovnjakih. Na izpostavljenih legah v Istri so prizadele koščičarje, večino nasadov kakija v Strunjanu, marelic pa letos tam sploh ne bo. Podobna slika je tudi na nasadih breskev, češenj, marelic in kakija v Vipavski dolini, Goriških brdih in na Krasu. Primorci so posredni krivci za to, da v Prekmurju gojijo šparglje. Med vojnama, ko so bežali pred fašizmom, so tja prinesli tudi to cenjeno zelenjavo, ki ji že 10 let posvečajo tudi posebno prireditev. Na Srednji gozdarski in lesarski šoli v Postojni pa dijaki iz manj vrednega lesa, ki bi sicer kaj lahko končal zmlet v pelete, izdelujejo brunarico. V sklopu zanimivega projekta so izdelali tudi že druge izdelke.
Neveljaven email naslov