Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ohranjanje biotske pestrosti je za večino kmetov v konvencionalnem intenzivnem kmetovanju slišati kot nekaj zelo omejujočega. Toda koncept permakulturnega upravljanja in trajnostnih zasaditev mešanih vrst rastlin temelji prav na biotski pestrosti. Sožitje z naravo in koriščenje njenih ekosistemskih storitev je možno le, če razumemo, kako narava deluje. Podrobneje o tem, kako zasaditi užiten ekosistem, pa v reportaži iz permakulturne ekološke kmetije v nastajanju v občini Šentilj.
V oddaji spremljamo spodbudne rezultate krmljenja čebel z beljakovinsko energetskimi pogačami, ki so se pokazali že na polovici projekta Evropsko inovativnega partnerstva, ki ga vodi Emona razvojni center za prehrano s partnerji.
198 epizod
Oddaja o življenju na podeželju prinaša aktualne teme kmetijstva, gozdarstva in prehrane. Zajema vsebine, pomembne za ohranjanje tradicije in za modernizacijo vitalnega podeželja. Seznanja s tehnologijami prijaznim do ljudi, živali in okolja. Širši javnosti približuje življenje na kmetijah in primere dobrih praks.
Ohranjanje biotske pestrosti je za večino kmetov v konvencionalnem intenzivnem kmetovanju slišati kot nekaj zelo omejujočega. Toda koncept permakulturnega upravljanja in trajnostnih zasaditev mešanih vrst rastlin temelji prav na biotski pestrosti. Sožitje z naravo in koriščenje njenih ekosistemskih storitev je možno le, če razumemo, kako narava deluje. Podrobneje o tem, kako zasaditi užiten ekosistem, pa v reportaži iz permakulturne ekološke kmetije v nastajanju v občini Šentilj.
V oddaji spremljamo spodbudne rezultate krmljenja čebel z beljakovinsko energetskimi pogačami, ki so se pokazali že na polovici projekta Evropsko inovativnega partnerstva, ki ga vodi Emona razvojni center za prehrano s partnerji.
Božično oddajo Od setve do žetve smo namenili vinski, mlečni in medeni kraljici ter hmeljarskemu starešini. Predstavili so svoje izkušnje in doživetja pri uresničevanju njihovega poslanstva na področju vinogradništva in vinarstva, mlečne proizvodnje, čebelarjenja in pridelave hmelja. Leto 2022 so vsi štirje v en glas ocenili kot zelo težko.
Podeželje ponuja veliko priložnosti tako za pridelavo hrane in vina, pa tudi domače volne in možnosti za družabne prireditve. Mladi so kljub obilici dela na kmetijah pripravljeni v različnih društvih in organizacijah sodelovati pri izvedbi zanimivih in inovativnih idej, starejši pa so jim vsekakor pripravljeni predajati svoja znanja in običaje. Tako mladi od Svetega Jurija ob Ščavnici skrbijo za širjenje kulture pitja vina kar s spletno degustacijo. Člani Društva rejcev drobnice na Idrijskem in Cerkljanskem pa so zaradi vse večjega povpraševanja po domači volni spet obudili rokodelsko sekcijo. Ker pa tudi Slovenci vedno rajši jemo sladki krompir, namenjamo nekaj pozornosti še predstavitvi te gomoljaste trajnice.
Na 7. srečanju mladih prevzemnic in prevzemnikov kmetij so mladi oblikovali predloge za izboljšanje ukrepov kmetijske politike, za lažje kmetovanje v novi kmetijski perspektivi. Treba pa bi bilo opredeliti kdo je aktivni kmet. Nova metodologija izračunavanja plačil OMD- za območja s težjimi pogoji bo kmetijam s hudimi nakloni in strminami pod 500 metrov nadmorske višine znižala višino subvencij v prihodnje. Haloški kmetje so ministrici Ireni Šinko na terenu v Halozah pokazali zakaj menijo, da je to nepravično in terja spremembo točkovanj. Po Sloveniji je veliko manjših kmetij, ki jih nosilci vzdržujejo tako, da obenem hodijo v službo. Obiskali smo kmetijo Pr Lukš v Ljubljani, tudi pri njih je tako. »Tla so osnova iz katerih zraste hrana«, je bil slogan letošnjega svetovnega dne tal. Pozornost jim posvečamo tudi v naši oddaji.
V oddaji Od setve do žetve smo med drugim predstavili novo metodologijo za izračun plačil OMD, torej za območja z omejenimi možnostmi za kmetovanje; ustavili se bomo pri kmetijskih zavarovanjih, njihov obseg je pri nas še vedno zelo majhen v primerjavi z Avstrijo, govorili pa smo tudi o tem, da je prav zdaj primeren čas za sajenje sadnega drevja, saj so tla še dovolj topla.
V oddaji Od setve do žetve govorimo o pomenu in zagotavljanju zdravih tal za kmetijsko pridelavo. Za dobro prehrano rastlin je namreč priporočljivo opraviti analizo tal na vsakih pet le. Jesenski in zimski čas pa je po oceni stroke pravšnji za to. V pogovoru z vršilcem dolžnosti direktorja Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Alešem Tolarjem, ki mu je vlada pred kratkim podaljšala mandat, izvemo med drugim za novost pri določanju zakupnega upravičenca na državnih zemljiščih. Izvemo tudi, kaj pomeni in prinaša pred kratkim uveljavljena evropska zaščita za meso istrskega goveda - boškarina. To je že tretji proizvod iz Istre, ki sta ga skupaj zaščitili Slovenija in Hrvaška.
V oddaji Od setve do žetve govorimo o pomenu in zagotavljanju zdravih tal za kmetijsko pridelavo. Za dobro prehrano rastlin je namreč priporočljivo opraviti analizo tal na vsakih pet le. Jesenski in zimski čas pa je po oceni stroke pravšnji za to. V pogovoru z vršilcem dolžnosti direktorja Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Alešem Tolarjem, ki mu je vlada pred kratkim podaljšala mandat, izvemo med drugim za novost pri določanju zakupnega upravičenca na državnih zemljiščih. Izvemo tudi, kaj pomeni in prinaša pred kratkim uveljavljena evropska zaščita za meso istrskega goveda - boškarina. To je že tretji proizvod iz Istre, ki sta ga skupaj zaščitili Slovenija in Hrvaška.
Kmetovalce poleg vse bolj neugodnih vremenskih razmer skrbi tudi kmetovanje ob upoštevanju uredbe, ki zahteva polovično zmanjšanje rabe pesticidov v državah članicah Evropske unije do leta 2030. Pomurski kmetje pravijo, da bo to številne uničilo, spet drugi pa zagovarjajo ekološko oziroma trajnostno kmetovanje. Po treh letih pa se končuje projekt evropskega inovativnega partnerstva, v katerem smo preučevali novo sorto jabolk bonita. Kakšni so rezultati v sadovnjakih, smo povprašali tako v zadrugi Tibona kot na biotehniški fakulteti v Ljubljani.
V oddaji Od setve do žetve predstavljamo rezultate uporabe visokotehnološkega škropilnika, s katerim se bistveno zmanjša uporaba fitofarmacevtskih sredstev. Alternativno sodobno tehniko so preizkušali na treh kmetijskih gospodarstvih v okviru triletnega evropskega projekta uvedbe novih mehanskih in samostojnih avtomatiziranih tehnologij za trajno pridelavo v vinogradih. Seznanjamo se tudi s poskusnim projektom o možnostih za vzpostavitev dopolnilne dejavnosti, bivanja starejših na kmetijah, in se pogovarjamo o pridelavi slovenskega mladega ingverja.
Pred vrati je martinovo – najlepši praznik vinogradnikov in čas v letu, ko vinarji že lahko dajo prve ocene o tem, kakšno vino bodo ustvarili. V ospredju oddaje so bila modrovanja o novem vinskem letniku – v vseh treh vinorodnih deželah smo namreč preverili, kako je na pridelek vplivalo vreme, pa tudi, kako na vinogradništvo vpliva energetska draginja. Pogledali smo tudi v preteklost. Na mariborski fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede so namreč raziskovali sorte vinske trte, gojene pred 200 leti.
V oddaji Od setve do žetve se seznanjamo z rezultati poskusnega projekta pametnega vinogradništva TrapView za daljinski nadzor škodljivcev. Z njim so vinogradniki v Goriških brdih dobili podatke o tem, kdaj, kje in kako velik bo pritisk škodljivcev na vinske trse. Ker je takšen nadzor pokazal pozitivne učinke, predvsem v nižjih stroških in manjši uporabi škropiv, bodo briški vinogradniki prihodnje leto še povečali gostoto tovrstnih pasti za škodljivce. V Pomurju imajo oljarji te dni polne roke dela, saj je pridelava bučnih semen kljub neugodnim vremenskim razmeram odlična – tako po kakovosti kot količini. V oddajo, ki jo je pripravil Valter Pregelj, pa smo vključili tudi možnosti in prednosti pridelave arašidov pri nas.
Pred vrati je martinovo – najlepši praznik vinogradnikov in čas v letu, ko vinarji že lahko dajo prve ocene o tem, kakšno vino bodo ustvarili. V ospredju oddaje so bila modrovanja o novem vinskem letniku – v vseh treh vinorodnih deželah smo namreč preverili, kako je na pridelek vplivalo vreme, pa tudi, kako na vinogradništvo vpliva energetska draginja. Pogledali smo tudi v preteklost. Na mariborski Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede so namreč raziskovali sorte vinske trte, gojene pred 200 leti.
Novih izzivov se tudi v kmetijstvu po navadi lotevajo mlajši in v tokratni oddaji vam predstavljamo 23-letnega Janeza Rakovca, ki je na obrobju Kranja ustvaril prvo slovensko farmo spiruline, modro-zelene alge, iz katere izdeluje prehranska dopolnila. O prehrani je govor tudi v prispevku o Perutninarski zadrugi Ptuj, ki letos praznuje 30 let delovanja, pozornost pa namenjamo še vloženim oljkam, ki so jih ocenjevali na festivalu na Goriškem. Lidija Kosi, ki je podpisana pod tokratno oddajo, pa je poizvedela, kakšne zamisli in načrte imajo v 25 let starem Združenju turističnih kmetij Slovenije.
Kmečko sirarstvo v Sloveniji je v vzponu, ponudba kmečkih sirov je vse bolj pestra. Razvoj je rezultat organiziranega dela, izobraževanja, prilagajanja zakonskih podlag in enotnega nastopanja, s katerim so pred 24-imi leti začeli v Združenju kmečkih sirarjev. Uspešnih zgodb sirarstva pa ne pišejo samo mladi, ki nadaljujejo tradicijo družinskih kmetih, svet sirarstva privablja tudi posameznike iz drugih poklicev. Vse to je odražal letošnji festival slovenskih sirov. O vsem tem v oddaji Od setve do žetve z avtorico Jernejko Drolec.
V oddaji Od setve do žetve je bil v ospredju svetovni dan kmetic, ki ga zaznamujemo 15. oktobra, in sicer smo govorili o posledicah koronakrize za kmečke žene. Ker digitalna tehnologija zelo hitro napreduje tudi v kmetijskih praksah, nas je zanimalo, kateri stroji so na tem področju najsodobnejši. Ob koncu pa smo predstavili še kampanjo za promocijo sadja.
V oddaji Od setve do žetve se seznanjamo z rezultati poskusnega projekta pametnega vinogradništva TrapView za daljinski nadzor škodljivcev. Z njim so vinogradniki v Goriških brdih dobili podatke o tem, kdaj, kje in kako velik bo pritisk škodljivcev na vinske trse. Ker je takšen nadzor pokazal pozitivne učinke, predvsem v nižjih stroških in manjši uporabi škropiv, bodo briški vinogradniki prihodnje leto še povečali gostoto tovrstnih pasti za škodljivce. V Pomurju imajo oljarji te dni polne roke dela, saj je pridelava bučnih semen kljub neugodnim vremenskim razmeram odlična – tako po kakovosti kot količini. V oddajo, ki jo je pripravil Valter Pregelj, pa smo vključili tudi možnosti in prednosti pridelave arašidov pri nas.
Oljkarji so začeli obirati plodove. Presenečenj pri letini koruze ni, taka je, kot je kazalo. V Pomurju je zelo slaba, vreme pa poljedelce ovira tudi pri spravilu. Bili smo na okrogli mizi o agroživilstvu na Vipavskem.
Sirarstvo je tudi pri nas vse bolj cenjeno in že prihodnji teden se bo okoli 150 sirarjev iz vse Evrope v Sloveniji udeležilo 12. konference Evropskega združenja kmečkih in obrtnih sirarjev – FACE. Kot dodajamo v današnji oddaji, bo konferenci sledil 3. festival slovenskih sirov v Kongresnem centru Brdo. Z zadovoljstvom vam sporočamo tudi, da se na idrijsko – cerkljanskem razmere zaradi napadov na drobnico nekoliko umirjajo, še z večjim veseljem pa smo se oglasili v kampu Beli gaber na robu vasi Vrh v Loški dolini. Tam se v sožitju z naravo dobro počutijo tako obiskovalci kot domačini.
Za pridelavo jabolk je letošnje leto še eno več v nizu slabih let. V oddaji Od setve do žetve osvetljujemo zahteven položaj sadjarstva in bojazen pred posledicami radikalnega zmanjšanja oziroma prepovedi rabe fitofarmacevtskih sredstev do leta 2030. Govorimo tudi o tako imenovanem projektu pametnih vinogradov, kjer fitofarmacevtska sredstva zmanjšujejo z digitalizacijo. Spoznamo spletno aplikacijo » Zadružno iz Slovenije«, predstavljeno v okviru projekta Zelene verige, ki letos želi povezati predvsem lokalne ponudnike hrane z organizatorji šolske prehrane.
V kmetijski oddaji smo v ospredje postavili namakanje, ki je nujno za obstoj kmetijstva. Projekcije namreč kažejo, da se bosta pogostost in jakost suše nadaljevali tudi v prihodnje, zato so rešitve nujne. Te so potrebne tudi v naših gozdovih, predvsem bukovih, kjer se letos – poleg suše – spopadajo še z napadom bukovega rilčkarja in listnih uši, vse bolj pa je opazno hiranje navadne bukve. Tudi o tem smo govorili v oddaji Od setve do žetve; napovedali pa smo še praznik drobnice v Mekinjah.
Spomladanska in poletna suša je letos povsod po državi krojila kmetijsko pridelavo. Nič drugače ni tudi v vinogradih na Primorskem, kjer se je dni in teden prej kot običajno začela redna trgatev v vseh vinorodnih okoliših. Po ocenah stroke je letos pridelek grozdja najmanj za tretjino manjši od običajnega, zato pa za zdaj, predvsem po zadnjem deževju, kaže v briških in vipavskih vinogradih na zelo dobro kakovost letnika. V briški in vipavski kleti obljubljajo vinograndikom višje odkupne cene. Če se je trta še znova izkazala za dokaj odporno, pa se bodo posledice letošnje suše zagotovo v izdatnejši meri pokazale na rodnosti sadnega drevja v prihodnjem letu. Zato je po priporočilu kmetijske svetovalne službe zdaj pravi čas za poletno rez sadnega drevja. V tokratni oddaji Od setve do žetve predstavljamo tudi nosilko naziva Mlada kmetico leta 2022.
Neveljaven email naslov