Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V soboto se v Gornji Radgoni znova odpira sejem Agra, največji kmetijsko-živilski sejem v regiji. V oddaji predstavljamo novosti letošnjega leta. Poudarjamo tudi problematiko zavarovanj v kmetijstvu, kjer celo zavarovalničarji opozarjajo na potrebo po reformiranju zavarovalnega sistema. Na obisku Šenkove domačije, turistične ekološke kmetije iz Zgornjega Jezerskega, se pogovarjamo s Polono Virnik Karničar, ki je vključena v raziskavo Fliara. V njej se sprašujejo, kaj motivira in kaj ovira inovativnost žensk v kmetijstvu.
198 epizod
Oddaja o življenju na podeželju prinaša aktualne teme kmetijstva, gozdarstva in prehrane. Zajema vsebine, pomembne za ohranjanje tradicije in za modernizacijo vitalnega podeželja. Seznanja s tehnologijami prijaznim do ljudi, živali in okolja. Širši javnosti približuje življenje na kmetijah in primere dobrih praks.
V soboto se v Gornji Radgoni znova odpira sejem Agra, največji kmetijsko-živilski sejem v regiji. V oddaji predstavljamo novosti letošnjega leta. Poudarjamo tudi problematiko zavarovanj v kmetijstvu, kjer celo zavarovalničarji opozarjajo na potrebo po reformiranju zavarovalnega sistema. Na obisku Šenkove domačije, turistične ekološke kmetije iz Zgornjega Jezerskega, se pogovarjamo s Polono Virnik Karničar, ki je vključena v raziskavo Fliara. V njej se sprašujejo, kaj motivira in kaj ovira inovativnost žensk v kmetijstvu.
V začetku prodajne sezone zelenjave v ospredje postavljamo kaotične in kritične razmere pri prodaji slovenske zelenjave trgovskim mrežam. Letošnjo sezono zaznamujejo zahtevne razmere pridelave, višji stroški in nizke dosežene cene že na začetku sezone. Ob tem pa varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano ugotavlja tudi nezakonita ravnanja. Predstavljamo projekt, ki se ukvarja z inovativnostjo žensk na podeželju in v kmetijstvu in spoznali eno od konkretnih ženskih zgodb. Tovarna olja GEA letos praznuje 120 let delovanja, je pa tudi pomembna proizvajalka štajersko-prekmurskega bučnega olja z zaščiteno geografsko označbo, v oddaji tudi o tem.
V kmetijski oddaji smo izpostavili varno rabo fitofarmacevtskih sredstev in ob tem opozorili na povečanje nedovoljene trgovine prek tujih spletnih portalov pri nas. Ker pa bosta k manjši rabi teh sredstev zagotovo pripomogli tudi robotizacija in digitalizacija v kmetijstvu, smo predstavili tudi nekaj robotskih rešitev, ki bodo postale v tej panogi tudi zaradi pomanjkanja delovne sile v prihodnosti nepogrešljive.
Zaradi vremenskih razmer in škodljivcev je letošnja letina češenj v Vipavski dolini in Goriških brdih zelo klavrna, običajni pridelek češenj se je tako prepolovil. Pridelovalcem so poleg močnega dežja pridelek zredčili spomladanska sodra in velika temperaturna nihanja ozračja. Deževje je povzročilo pokanje in gnitje plodov. Vse te težave pa niso preprečile festivala briške češnje na Dobrovem, v Medani in Kojskem. V oddaji namenjamo pozornost še avtohtoni ovci, belokranjski pramenki, navzoči smo bili tudi na razglasitvi volilnih rezultatov Zadružne zveze Slovenije.
Letos mineva 20 let našega članstva v Evropski uniji. V oddaji tudi o tem, kakšen napredek ali morda nazadovanje je v tem času doživelo naše kmetijstvo. Mejice - pasove grmičevja in dreves, med katere se rada primešajo še zelišča in druge rastline, ponavadi najdemo na mejah kmetijskih zemljišč in ob vodotokih. Imajo zelo pomembno vlogo in so polne življenja, vendar pa se vse preveč lastnikov parcel tega ne zaveda in jih uničuje. V oddaji o ozaveščanju o njihovem pomenu in tudi o ozaveščanju o pomenu zdrave lokalno pridelane hrane in zdravega življenjskega sloga. Projekt Po poti zdravja so pripravili in izpeljali v Bolnišnici Sežana v sodelovanju z lokalnimi partnerji.
Slovenija je že več kot 30 let članica mednarodne organizacije ICAR. Prejšnji teden pa je vnovič gostila kongres ICAR in Interbull, ki sta s svojimi standardi na področju selekcije in nadzora ključni za napredek v govedoreji in reji drobnice. V oddaji Od setve do žetve izvemo, kako pomembno je njihovo delo za dobre poslovne in okoljske rezultate kmetij. Ob izteku tedna parkov pozornost namenjamo tudi možnostim in priložnostim kmetovanja v zaščitenih območjih. Predstavniki različnih parkov so izkušnje izmenjali pred dnevi v Beli krajini. Predstavljamo tudi novo, te dni odprto zadružno Trgovino pri Zmaju na osrednji ljubljanski tržnici. Gre za prvi skupni zadružni prodajno-promocijski prostor za predstavitev ponudbe zadrug iz vse Slovenije.
V oddaji Od setve do žetve smo se ustavili na Ptuju, kjer ta konec tedna diši po domačih dobrotah, kajti v Minoritskem samostanu se je odvijal tradicionalni, 35-ti Festival dobrot slovenskih kmetij. Strokovne komisije so sredi tedna ocenile še zadnje od 900 izdelkov, poslanih na ocenjevanje; nagrajeni izdelki pa so bili po nekaj letih premora znova razstavljeni. Kaj ta ocenjevanja pomenijo za promocijo kmetij, kako znajo unovčiti priznanja in kako inovativni morajo biti, da prepričajo potrošnika, smo slišali v kmetijski oddaji.
Uporaba digitalnih tehnologij je v slovenskem kmetijstvu na razmeroma nizki ravni, ugotavljajo na fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Zato so v svojem Laboratoriju za telekomunikacije razvili rešitve, s katerimi ob pomoči senzorike oziroma občutljivih elektronskih naprav predčasno odkrivajo bolezni ali druge škodljive posledice v vinogradih. To je projekt »pametnega vinograda«, ki se po treh letih končuje, v njem pa je sodelovalo sedem vinogradnikov iz Primorske in Štajerske. Podrobnosti in pomen teh rešitev, ne samo za vinogradništvo, ampak za kmetijstvo na splošno, predstavljamo v tokratni oddaji. Odpravili smo se še v vasico Pedrovo na robu Krasa nad braniško dolino, v kateri biolog in ekonomist redita stoglavo čredo ovac in koz slovenskih avtohtonih pasem. Za konec pa smo v Apačah obiskali tamkajšnjega katoliškega duhovnika, ki je aktualni »najskrbnik« gozda v Pomurju.
S pomladjo se je začela sezona klopov. Ti ne ogrožajo le ljudi, temveč tudi živali, saj prenašajo številne nevarne bolezni. O preventivi in zdravljenju smo se pogovarjali z dr. veterinarske medicine Mihaelo Bizjak. V Parku Škocjanske jame so pripeljali h koncu še enega od projektov, namenjenih obnovi in ohranjanju travišč in mokrišč, kjer živijo različne avtohtone rastlinske in živalske vrste. Izkrčili so skoraj 40 hektarov gozda na Vremščici in površine namenili paši, obnavljali pa so tudi travnike in kale. Aljoša Kirn pa na ranču Solne nad Ilirsko Bistrico goji industrijsko konopljo in jo pošilja v tujino na predelavo v zdravilne pripravke. Glede na vse predpise in zahteve je to opravilo pri nas vse prej kot enostavno, na to pot pa ga je popeljala bolezen njemu drage osebe.
Pozeba, ki tudi letos ni prizanesla kmetijstvu, je postala stalnica. O tem, kako so v najbolj kritičnih dneh reševali svoj pridelek, smo se pozanimali na eni od dolenjskih kmetij. Pridelovalci pa bi v prihodnje potrebovali tudi učinkovitejše ukrepe, ki bi jih podprla država. Govorili smo tudi o zakonodaji, ki se pripravlja na evropski ravni, glede proizvodnje in rabe rastlin, pridobljenih z novimi genomskimi tehnikami. Te so lahko koristne, prinašajo pa tudi nekatere pasti. Predstavili smo tudi prvi rezultatsko usmerjen ukrep, namenjen ohranjanju suhih travnikov, izvajati naj bi se začel prihodnje leto. Ključno pri tem je, da se kmetje naučijo spremljati stanje travišč in da se vzdrževanje ali izboljševanje zaščitenih habitatov tudi pošteno ovrednoti.
V oddaji Od setve do žetve smo najprej preverili, kako posluje ptujska Mlekarska zadruga; ta se je na slovenskem trgu dobro uveljavila, opažajo pa, da število živinorejskih kmetij upada. Obiskali smo tudi turistične kmetije – te so ta teden na široko odprle vrata – in se pozanimali, kako zahtevni so obiskovalci. Bili smo še na Festivalu zelišč, tokrat v Novem mestu; želja organizatorjev je odgovorno in ozaveščeno nabiralništvo.
V tokratni oddaji Od setve do žetve bomo govorili o letošnji kampanji vnosa zbirnih vlog za ukrepe skupne kmetijske politike. Za namakanje Vanganelske doline v Slovenski Istri je dovolj vode in zanimanja, zatika pa se pri pripravi projektne dokumentacije. Bili smo tudi v domu upokojencev v Postojni. V okviru projekta Kmetija kot terapevtski prostor so stanovalce prijetno presenetili z obiskom koz in kokoši. Oddajo pripravlja Karin Zorn Čebokli.
Kmetijski ministri so pred kratkim potrdili ukrepe Evropske komisije za čim hitrejšo razbremenitev kmetov, kar so ti v različnih evropskih državah zahtevali tudi s protesti. Da bodo politiki morali bolj ceniti in upoštevati pridelovalce hrane, pa so na nedavnem pogovoru na Tišini poudarili tudi predstavniki pomurskega kmetijstva. Občina Brežice je obnovila enega najstarejših namakalnih sistemov v Posavju - v Arnovem selu. Nov, tehnološko posodobljen sistem bo zdaj tudi daljinsko voden, pridelovalcem pa bodo na voljo boljši pogoji stabilnejšo pridelavo sadja in zelenjave. Kmetije pa lahko najdejo priložnost za razvoj tudi v ponudbi za osebe s posebnimi potrebami in za starejše.
Oddajo Od setve do žetve na praznik velike noči začenjamo s predstavitvijo sodelovanja Aktiva žensk Loka pri Zidanem mostu s tamkajšnjo župnijo. Že pred današnjim praznikom so skupaj pripravili razstavo pirhov. Za ohranjanje tradicije na podeželju so pretežno zaslužne kmečke ženske, seznanijo nas s posebnostmi velikonočne pojedine na njihovem območju. Na obisku kmetije pri Kozini spoznamo inovativnega mladega kmeta Domna Benčino. Domislil se je svojevrstnega koncepta financiranja proizvodnje, in sicer Birtovi kmečki skladi. Model je prenosljiv tudi na druge kmetije. Predstavniki kmetijskih gospodarstev pa predstavljajo izkušnje z ohranitvenim kmetijstvom, z izrazitim poudarkom na ohranjanju tal. Gonilna sila širjenja tega načina kmetovanja je Slovensko združenje za ohranitveno kmetijstvo.
V oddaji Od setve do žetve smo preverili, zakaj so se kmetijske organizacije odločile odpovedati torkov protest; kot je znano, nove zahteve, omejitve in obremenitve stiskajo slovenske kmete tako zelo, da dejavnost opuščajo. Potem smo govorili o prednostih in slabostih pridelave mesa iz izvornih celic, pogledali pa smo tudi v domače semenske knjižnice. Da bi ohranili vsaj del semen, so se pri nas v zadnjih letih oblikovale iniciative izmenjave, eno takih so pripravili v Spuhlji pri Ptuju.
Med 26-imi kmetijskimi pridelki in živili, ki so zaščiteni pri Evropski komisiji, je tudi kraški med. Podobno kot na primer nanoški sir ali piranska sol ima zaščiteno označbo izvora, območje pridobivanja pa je 750 kvadratnih kilometrov Krasa med Obrovom, Senožečami in Brestovico. Pred kratkim so se v javnosti pojavili namigi, da kraški čebelarji z blagovno znamko kraški med tržijo tudi druge vrste medu. Preverili smo, ali te navedbe držijo. Navsezadnje znamko kraški med toči 15 čebelarjev, ki so registrirani pri kmetijskem ministrstvu. Ukvarjamo se tudi z izzivi in vizijo vinogradništva in vinarstva, ki bi čim najbolje vključevala potrebe, želje in pričakovanja kmetov. Je pa ta panoga, podobno kot kmetijstvo na splošno, pod vse hujšim udarom podnebnih sprememb. Kako naj se vinogradniki in vinarji odzovejo nanje, smo se pozanimali v tokratni oddaji.
Predstavljamo dva pomembna razpisa za spodbudo prenosa kmetij na mlajše generacije. V javnem razpisu za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov je temu namenjenih krepkih 16 mio evrov. Več kot 3 mio evrov nepovratnih sredstev pa je razpisanih za medgeneracijski prenos znanja.Na mlade kmete stavijo tudi nekatere občine, med njimi je občina Brežice, kjer so na kmetijskem forumu posebno pozornost namenili izzivom in priložnostim mladih na podeželju. Osvetljujemo tudi rezultate projekta TERA, ki se je med drugim ukvarjal z iskanjem ravnovesja med delom, prostim časom in počitkom na podeželju. Projektni partnerji so naredili premik v razumevanju enakosti spolov in pridobili nove kompetence na tem področju.
Slovenski regionalno razvojni sklad je letos prvič objavil težko pričakovani razpis imenovan AGRO FINANČNI INSTRUMENTI MLADI. Gre za izredno ugodna posojila izključno za mlade kmete, ki investirajo v razvoj kmetije. Vlogo za pridobitev povratnih sredstev v višini do enega milijona evrov je mogoče oddati do 17.maja. Tri leta po združitvi uspešne trebanjske in zadolžene novomeške kmetijske zadruge se je poteza izkazala za pametno, saj združeni poslujejo dobro. Tujerodna invazivna vrsta - marmorirana smrdljivka povzroča veliko škodo v sadjarstvu. Napadeni plod je tržno neustrezen, moteča je v urbanih okoljih, prezimuje pa kar v hišah. Od prvega pojava pred sedmimi leti v Šempetru pri Novi Gorici se je ta škodljivec razširil po vsej državi.
V oddaji Od setve do žetve smo se najprej ustavili pri dveh zanimivih projektih, ki ju kot vodilni partner koordinira Kmetijsko-gozdarski zavod Maribor – prvi je slovenska ekološka kurkuma, drugi pa mikrozelenjava. Ob vse večjem poudarjanju lokalne pridelave in naraščajočem povpraševanju po kurkumi in mikrozelenjavi s projektom v okviru razvoja podeželja spodbujajo njuno pridelavo. Spomnili pa smo še na pridelavo slovenskega ingverja in se pogovarjali s predsednico Društva kmečkih žena Turnišče Marijo Ščap.
Vinogradniki, ki so morali izkrčiti svoje vinograde zaradi zlate trsne rumenice, lahko oddajo vlogo in izjavo ter tudi opravijo prestrukturiranje do 15. junija letos. Preostali pa morajo po oddani vlogi začeti prestrukturiranje v novem vinskem letu po 1. avgustu. Za vinogradnike je ta ukrep zelo dobrodošel. V oddaji tudi o letošnjih sadjarskih dnevih v Posavju in kako se s pašno rejo upreti zaraščanju kraške krajine.
Te dni mineva 10 let od katastrofalnega žledoloma na Postojnskem in širšem območju Notranjske. Kako uspešna je bila sanacija? Katere drevesne vrste so se izkazale za najboljše na prizadetih obočjih? Na Goriškem pa v teh dneh marsikje jedo solkanski regovt. Postopek pridelave je vse prej kot enostaven, zato so temu primerne tudi cene. Razveseljive novice pa prihajajo iz vasice Pedrovo. Polovica je leži na kraškem, polovica pa na flišnem območju. V po 2. svetovni vojni skorja izpraznjeno naselje se namreč vrača življenje. Tam oživljata kmetijo biolog Borut Kokalj in ekonomist Tom Ločniškar, ki je v želji, da bi se čimbolj posvečal avtohtonim pasmam drobnice, pustil službo in postal kmetovalec.
Neveljaven email naslov