Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V oddaji Od setve do žetve smo se tokrat ustavili pri sirarjih, in sicer pri 4. Festivalu slovenskih sirov in posvetu, na katerem so se predstavili mladi sirarji s svojimi zgodbami. Govorili pa smo še o bučah, o letošnji letini, s katero so lahko pridelovalci bolj zadovoljnikot z lansko, in posvetili pozornost tudi ajdi, poljščini, ki se v zadnjih letih vrača na naše krožnike.
198 epizod
Oddaja o življenju na podeželju prinaša aktualne teme kmetijstva, gozdarstva in prehrane. Zajema vsebine, pomembne za ohranjanje tradicije in za modernizacijo vitalnega podeželja. Seznanja s tehnologijami prijaznim do ljudi, živali in okolja. Širši javnosti približuje življenje na kmetijah in primere dobrih praks.
V oddaji Od setve do žetve smo se tokrat ustavili pri sirarjih, in sicer pri 4. Festivalu slovenskih sirov in posvetu, na katerem so se predstavili mladi sirarji s svojimi zgodbami. Govorili pa smo še o bučah, o letošnji letini, s katero so lahko pridelovalci bolj zadovoljnikot z lansko, in posvetili pozornost tudi ajdi, poljščini, ki se v zadnjih letih vrača na naše krožnike.
V ospredju pozornosti je tokrat drugi vseslovenski protestni shod letos, s katerim je sindikat kmetov Slovenije s podporo preostalih nevladnih kmetijskih organizacij stopnjeval pritisk na vlado pri izpolnitvi zahtev, s katerimi želijo doseči enake pogoje za kmetovanje, kot jih imajo kmetje v drugih evropskih državah. Z na novo izvoljenim predsednikom Zveze turističnih kmetij Slovenije, Jožetom Sokličem, se pogovarjamo o razvoju turizma na kmetijah. Dr. Aleš Kolmanič s Kmetijskega inštituta Slovenije pa nam predstavlja koncept ogljičnega kmetovanja.
Za tokratno oddajo Od setve do žetve smo se ustavili na Ptuju, kjer je bil šesti slovenski vinogradniško-vinarski kongres. Potem ko smo zadnjih 20 let govorili o težavah zaradi zmanjševanja vinogradniških površin, o težavah pri prodaji vina tudi zaradi cenovne politike, stroka zdaj ocenjuje, da so pred vinogradništvom svetlejši časi. Udeležili smo se tudi predavanja in praktičnega prikaza za večjo varnost voznikov traktorjev v organizaciji Agencije za varnost prometa. Govorili pa smo še o apnenju kot enem najpomembnejših agrotehničnih ukrepov za izboljšanje rodovitnosti tal.
V oddaji Od setve do žetve izvemo, kje na Primorskem uspeva večji nasad leske, kako je uspela zasaditev največjega oljčnika v slovenski Istri in kako potekajo tehnični pregledi traktorjev na terenu.
Kaj trenutno najbolj tare kmete na Planinskem in kaj na Cerkniškem polju in kaj to pomeni za nadaljnje kmetovanje na območjih, kjer so že davno kmetovali tudi njihovi predniki? Se bodo morali zaradi varovanih območij Nature 2000 in ohranjanja določenih habitatov, dokončno poslovit od kmetovanja? Po sestanku s premierjem ter s kmetijsko ministrico in ministrom za naravne vire in prostor sicer ugotavljajo, da so nekoliko zbližali stališča. Če pa se zadeve ne v treh tednih ne bodo premaknile v pravo smer, bodo ponovno oživili proteste. V oddaji še o ideji, kako na kmetijska zemljišča postaviti sončne elektrarne, ne da bi pri tem ogrozili kmetijsko proizvodnjo in o simboliki jajc.
V oddaji izpostavljamo nekaj ključnih vsebinskih in informacijsko tehnoloških novosti letošnje subvencijske kampanje, ki se je začela 31. marca in bo trajala do 10. julija. Kmetje se bodo morda odločali za drugačne kombinacije subvencij na površino. Velika novost bo letos obvezno spremljanje kmetijskih površin preko satelitskih posnetkov, kar prinaša veliko natančnost podatkov. Doris Letina, predstavnica Zveze slovenske podeželske mladine, nam odkriva pogled mladih na novo obdobje kmetijske politike. Obiskali smo manjšo kmetijo Pr 'Bernadovc v občini Kamnik, katere glavna dejavnost je proizvodnja kokošjih jajc, ki pa ne zadošča za vzpostavitev enega delovnega mesta.
V oddaji, namenjeni kmetijskim temam, smo opozorili na enega največjih izzivov za javno službo kmetijskega svetovanja, za kmete, pa tudi za kmetijsko ministrstvo – na subvencijsko kampanjo, ki se začenja prihodnji petek s številnimi novostmi. Ob tem pa smo bili še na delavnici vlaganja sadja in zelenjave, ki jo je pripravil ptujski kmetijski zavod, obiskali pa smo tudi videmske kmečke ženske, ki bodo pred veliko nočjo pripravile tradicionalno razstavo kruha.
Zaradi številnih novosti se je kampanja za uveljavitev ukrepov kmetijske politike nekoliko zavlekla in se bo začela konec meseca. Med ukrepi so taki, ki so znani že od prej, medtem ko kmetijsko-podnebna-okoljska plačila ter tako imenovane SOPO-sheme za okolje in podnebje prinašajo kar nekaj sprememb in novosti, ugotavljajo na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Nova Gorica. V oddaji predstavljamo tudi nove obvezne omejitve kmetovanja na območjih Natura 2000 na območju Ljubljanskega barja in Planinskega polja, ki povzročajo ogorčenje med kmeti. V oddaji spoznamo še, kako se vse bolj širita knjižnična izposoja in vzgoja domačih semen.
Meteorološka pomlad je tu in čez nekaj dni ji bo sledila še koledarska. Narava se je že dodobra prebudila in marsikdo razmišlja tudi o tem, kaj bo prineslo poletje. V zadnjih letih so ta vroča, vrstijo se neurja s točo in požari, pridelke in gozdove pa ogroža tudi suša. In prav zaradi lanske izjemne suše obstaja velika nevarnost prenamnožitve podlubnikov v severnoprimorskih gozdovih. Zavod za gozdove lastnike opozarja, naj bodo pozorni. Tudi Pomurje je vse bolj ogroženo zaradi sušnih poletij. Škoda je ogromna, zato domačini pozivajo vlado, naj z zakonom podpre namakanje. Vode v Muri je dovolj. Kot rešitev v borbi proti požarom pa se – kot naravne pregrade proti njihovem širjenju - čedalje bolj izkazujejo oljčniki.
V oddaji govorimo o izzivih ekološkega kmetijstva. V Sloveniji je v ekološko pridelavo vključenih 11 odstotkov vseh kmetijskih zemljišč, država si je do leta 2030 zadala vključitev 18 odstotkov. Da bi dosegli ta cilj, je treba izboljšati dostopnost in prenos znanja do kmetov, porabnike pa izobraziti, da bodo vedeli, zakaj je ekološka hrana boljša od konvencionalne. Kakšna bo podpora na tem področju v novi finančni perspektivi, v kateri sta ekološko kmetovanje in predelava ena izmed prioritet kmetijskega ministrstva?
V oddaji, namenjeni podeželskim temam, smo se ustavili na prvih Tumpejevih dnevih, strokovnem posvetu s področja govedoreje; ta je bil na začetku meseca na Ptuju. Kmetje se sprašujejo, ali se politika sploh zaveda, da je govedoreja predvsem zaradi naravnih danosti Slovenije najpomembnejša panoga v kmetijstvu. Z mlado kmetovalko Anjo Pignar smo govorili o izzivih v kmetijstvu, predstavili pa smo tudi izsledke raziskave o enakosti spolov na podeželju. Ta je pokazala, da so posebej globoko zakoreninjeni spolni stereotipi, zaradi katerih imajo ženske bistveno več obveznosti kot moški.
V tokratni oddaji Od setve do žetve se bomo najprej seznanili z namenom in cilji štiriletnega evropskega projekta LIVESEEDING, ki se je začel oktobra lani in se ukvarja s težavami ekološke pridelave, predvsem zagotavljanja kakovostnih ekoloških semen. Njihova ponudba je v Sloveniji skromna, kakšnega načrtnega razvoja na tem področju do zdaj ni bilo. V projektu sodeluje 36 partnerjev, med njimi tudi Kmetijski inštitut Slovenije. Z žlahtnjenjem in raziskavami na področju ekološke pridelave pa se bodo poskušali približati konvencionalnemu kmetijstvu. V oddaji bomo tudi izvedeli, zakaj je v Posavju vse manj sadjarjenja in na kaj so še opozorili v Artičah ob letošnjih sadjarskih dnevih. Pozanimali smo se tudi, kako daleč so v zgornji Vipavski dolini z načrtovano postavitvijo namakalnega sistema.
V oddaji Od setve do žetve govorimo o zadružništvu, katerega mejnik predstavlja prva Okrajna posojilnica, ki so jo pred stoletjem in pol ustanovili v Ljutomeru, danes pa je njena pravna naslednica Kmetijska zadruga Ljutomer-Križevci. Potem smo iz gnezd pobrali jajca ali bolje rečeno spoznali mladega prevzemnika Uroša Šraja, ki se na domači kmetiji ukvarja z vzrejo kokoši nesnic. Zimski čas, ko ni ravno veliko skrbi s kmečkimi opravili, pa smo si polepšali z dejavnostjo kmečkih žensk, ki v Društvu Toplica ohranjajo kulturno dediščino. Ta čas jih najbolj povezuje volnena preja.
V ospredje oddaje postavljamo nove izzive v poljedelstvu, sadjarstvu, zelenjadarstvu in vinogradništvu. Gre za vprašanja gnojenja, obdelave tal, sredstev za zaščito rastlin, novih tehnologij in semenskega materiala. O njih so se pogovarjali na nedavnem simpoziju Slovenskega agronomskega društva. Predstavljamo tudi predelavo hmeljevine v kompost, ki je ena od možnosti za vračanje dragocenih hranil v zemljo na hmeljarskih kmetijah. Na koncu pa se bomo pogovarjali z mlado prevzemnico mlečne kmetije na Gorenjskem Liso GORJANC.
Katastrofalne suše, visoki stroški energentov, gnojil in krme – to je le nekaj težav, ki v zadnjem času močno pestijo slovensko kmetijstvo. V kmetijski oddaji govorimo o stanju, prilagajanju in pomislekih kmetov. Izpostavljamo tudi ohranitveno kmetijstvo. To je v svetu vse bolj prisotno, pri nas še ne. Gre za trajnostno kmetovanje, ki ne izčrpava, ampak izboljšuje rodovitnost zemlje. Predstavljamo prednosti takšne obdelave tal in primere dobrih praks. Kot je znano, je takšen način v svetu vodilni in rastoči sistem kmetovanja, ki najbolj zmanjšuje negativne vplive intenzivnega kmetijstva na rodovitnost tal in na okolje.
Katastrofalne suše, visoki stroški energentov, gnojil in krme – to je le nekaj težav, ki v zadnjem času močno pestijo slovensko kmetijstvo. V kmetijski oddaji govorimo o stanju, prilagajanju in pomislekih kmetov. Izpostavljamo tudi ohranitveno kmetijstvo. To je v svetu vse bolj prisotno, pri nas še ne. Gre za trajnostno kmetovanje, ki ne izčrpava, ampak izboljšuje rodovitnost zemlje. Predstavljamo prednosti takšne obdelave tal in primere dobrih praks. Kot je znano, je takšen način v svetu vodilni in rastoči sistem kmetovanja, ki najbolj zmanjšuje negativne vplive intenzivnega kmetijstva na rodovitnost tal in na okolje.
V tokratni oddaji smo se med drugim odpravili v Krško, kjer so pred kratkim slovesno zaznamovali 20-letnico društva rejcev krškopoljskega prašiča. To, edino avtohtono slovensko pasmo prašičev, je stroka želela v drugi polovici 20. stoletja uničiti, toda rejci so ob pomoči naklonjenih jim strokovnjakov pujsu dali veljavo in poskrbeli za njegovo ohranitev. Danes njegovo meso razvaja apetite sladokuscev. Pot nas je zanesla tudi v turistično vas Narin na Pivškem, kjer smo obiskali kmetijo pri Andrejevih. Mlada prevzemnica Andreja predstavlja tretjo generacijo na kmetiji, ki jo je praktično iz nič ustvaril njen ded. Za konec pa smo se na kmetiji na Manžanu pri Kopru poučili o pridelavi kakovostnega kisa.
Visoke temperature pozimi iz panjev vabijo čebele, ki pa v naravi v tem času ne morejo najti hrane in tako samo porabljajo svojo energijo. Na Primorskem jih dodatno ogrožata še megla in vlaga, zato je topla zima za tamkajšnje čebelarje še večji izziv. Kako se z različnimi izzivi spopadajo mladi prevzemniki, nam pove v prirejo senenega mleka usmerjen kmetovalec iz občine Dobrna. Pozanimali pa smo se tudi o ponudbi drugega festivala Okusi Škofjeloškega, ki bo potekal še do konca tega meseca.
Od začetka letošnjega leta velja drugačen sistem vračila trošarin za kmetijsko gorivo, ki je povzročil precejšnje razburjenje na terenu. Možnost zlorab novega sistema bo bistveno manjša. Marjan Dolenšek iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana in Gozdarskega inštituta Slovenije nam pojasni vse novosti na tem področju. V nadaljevanju se sprašujemo, ali bo na Tolminskem čez nekaj let uspel nov nasad črnega tartufa. Izvemo tudi, kaj prinaša Celostna podpora kmetom, storitev, ki jo je Kmetijsko gozdarska zbornica uvedla pred nekaj meseci. \n
Od začetka letošnjega leta velja drugačen sistem vračila trošarin za kmetijsko gorivo, ki je povzročil precejšnje razburjenje na terenu. Možnost zlorab novega sistema bo bistveno manjša. Marjan Dolenšek, iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana in Gozdarskega inštituta Slovenije nam pojasni vse novosti na tem področju. V nadaljevanju se sprašujemo ali bo na Tolminskem čez nekaj let uspel nov nasad črnega tartufa. Izvemo tudi, kaj prinaša »Celostna podpora kmetom«, storitev, ki jo je Kmetijsko gozdarska zbornica uvedla pred nekaj meseci.
V prvi oddaji Od setve do žetve v novem letu smo rdečo nit usmerili v prihodnost. Zadnjih nekaj let so izzivi v kmetijstvu povezani predvsem s podnebnimi spremembami in vremenskimi ekstremi; ti v zadnjih letih kmetovalcem povzročajo številne težave. Ker pa njihovih razsežnosti ni mogoče predvideti, se lahko kmetje samo prilagodijo. Začenja se tudi novo programsko obdobje skupne kmetijske politike; kaj prinaša in kako novosti ocenjujejo nekateri pridelovalci, ste slišali v oddaji, dodali smo ji še nekaj želja tistih, ki se trudijo, da na naše krožnike pride sveža in zdrava hrana.
Neveljaven email naslov