Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Estonija je prva država na svetu, ki je leta 2007 uspešno izpeljala predsedniške volitve prek interneta.
Delež glasov oddanih prek interneta od takrat narašča; na letošnjih parlamentarnih volitvah je bil elektronski že vsak četrti oddan glas.
Oče estonskega e-volilnega sistema je Tarvi Martens. Estonija se je računalniškega opismenjevanja lotila resno in sistematično v projektu Tigrov skok. Martens razlaga, da država po številu IT strokovnjakov sicer ne iztopa, so pa Estonci vendarle tehnološko napredni. Novih tehnologij se veselijo in zanje tudi veliko zapravijo.
Svet Estoniji priznava tudi vodilno vlogo na področju zakonodaje v informacijski družbi, dostopnosti storitev prek interneta in uporabi istih tehnologij za delovanje vlade oziroma države.
Martens je zasnoval osebno izkaznico z mikročipom in digitalnim podpisom, ki je ključen element za brezhibne volitve prek interneta.
“Pri internetnem glasovanju morate biti 100 % prepričani, kdo sedi za računalnikom. Preostalo je enostavno.”
Za razliko od spletne banke, kjer je zgodovina posameznikovih transakcij vidna stranki in banki, morajo biti podatki e-volitev tajni. Želja po nadzorovanju spletnih volitev je zato kontroverzna in zahteva premišljene kompromise, meni estonski strokovnjak.
E-varnost Estonije se je z volitvami povečala
Mesec po predsedniških volitvah leta 2007 je Estonija postala tudi prva država na svetu, ki jo je doletel splošni kibernapad. Storilcev, ki so za dva tedna ohromili sisteme državnih institucij, niso nikoli odkrili. Izviral naj bi iz Rusije, nekateri verjamejo tudi, da je bil koordiniran v Kremlju.
Napad se je zgodil potem ko so estonske oblasti podrle spomenik ruskega vojaka. Simboliziral je rusko osvoboditev izpod nacistične okupacije, ki pa ji je sledila še dolga ruska okupacija. Ruska skupnost v Estoniji je ostro protestirala in v nemirih na ulicah je en človek celo izgubil življenje. Ko so se razmere na ulicah umirile, pa se je začel dvotedenski ‘Denial of Service‘ napad z ohromitvijo storitev.
Posledice vendarle niso bile usodne. Pri pripravi prvega poskusa internetnih volitev leta 2005 je Martens ob sebi zbral skupino strokovnjakov in jih prosil za pomoč pri varnostnih vprašanjih. Ekipa, ki je leta 2005 nadzirala brezhibnost volitev, je dve leti kasneje branila državo pred kibernapadom iz Rusije.
Organizirali so estonsko skupino za posredovanje pri internetnih incidentih – estonski CERT – in Združenje kibernetne varnosti – Cyber Defense League.
“Lahko rečem, da smo se prav zaradi internetnih volitev bili sposobni ubraniti pred napadom leta 2007.”
Navodila volilcem
Za oddajo glasu prek interneta potrebujete osebni računalnik, ki je povezan z internetom, osebno izkaznico z veljavnim certifikatom in številko pin. Letos so lahko Estonci namesto osebne izkaznice in čitalca kartic uporabili tudi mobilno različico izkaznice, ki je shranjena na pametnem telefonu. Elektronsko glasovanje je tako identično klasičnemu, s to razliko, da je oddaja neveljavnega glasu onemogočena.
“Šlo je za politično odločitev. Če resnično protestirate, se morate tudi malo potruditi in odpraviti na volišče.”
Andrei Korobeinik (@korobeinik) je član estonske Reformistične stranke, poleg tega pa podjetnik in inovator. Vzpostavil je estonsko različico Facebooka, ki je bila dolgo tudi najbolj obiskana estonska spletna stran. Korobeinik razlaga, da je glavna skrb elektronskih volitev psihološka.
“Na volišču vidiš glasovnico, jo vržeš v škatlo, v primeru internetnega glasovanja pa obstaja negotovost, še posebej pri tistih, ki interneta ne uporabljajo zelo pogosto.”
Da bi rešili težavo, razmišljajo o povratnem potrdilu o preštetih glasovih. Posebnih varnostnih zadreg ne vidi, saj tudi klasične volitve potrebujejo skrbno upravljanje. Elektronske volitve potekajo nekaj dni pred dnevom volitev. V primeru napake bi lahko elektronske rezultate pravočasno preklicali, ljudje pa bi nato glasovanje ponovili klasično.
468 epizod
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Estonija je prva država na svetu, ki je leta 2007 uspešno izpeljala predsedniške volitve prek interneta.
Delež glasov oddanih prek interneta od takrat narašča; na letošnjih parlamentarnih volitvah je bil elektronski že vsak četrti oddan glas.
Oče estonskega e-volilnega sistema je Tarvi Martens. Estonija se je računalniškega opismenjevanja lotila resno in sistematično v projektu Tigrov skok. Martens razlaga, da država po številu IT strokovnjakov sicer ne iztopa, so pa Estonci vendarle tehnološko napredni. Novih tehnologij se veselijo in zanje tudi veliko zapravijo.
Svet Estoniji priznava tudi vodilno vlogo na področju zakonodaje v informacijski družbi, dostopnosti storitev prek interneta in uporabi istih tehnologij za delovanje vlade oziroma države.
Martens je zasnoval osebno izkaznico z mikročipom in digitalnim podpisom, ki je ključen element za brezhibne volitve prek interneta.
“Pri internetnem glasovanju morate biti 100 % prepričani, kdo sedi za računalnikom. Preostalo je enostavno.”
Za razliko od spletne banke, kjer je zgodovina posameznikovih transakcij vidna stranki in banki, morajo biti podatki e-volitev tajni. Želja po nadzorovanju spletnih volitev je zato kontroverzna in zahteva premišljene kompromise, meni estonski strokovnjak.
E-varnost Estonije se je z volitvami povečala
Mesec po predsedniških volitvah leta 2007 je Estonija postala tudi prva država na svetu, ki jo je doletel splošni kibernapad. Storilcev, ki so za dva tedna ohromili sisteme državnih institucij, niso nikoli odkrili. Izviral naj bi iz Rusije, nekateri verjamejo tudi, da je bil koordiniran v Kremlju.
Napad se je zgodil potem ko so estonske oblasti podrle spomenik ruskega vojaka. Simboliziral je rusko osvoboditev izpod nacistične okupacije, ki pa ji je sledila še dolga ruska okupacija. Ruska skupnost v Estoniji je ostro protestirala in v nemirih na ulicah je en človek celo izgubil življenje. Ko so se razmere na ulicah umirile, pa se je začel dvotedenski ‘Denial of Service‘ napad z ohromitvijo storitev.
Posledice vendarle niso bile usodne. Pri pripravi prvega poskusa internetnih volitev leta 2005 je Martens ob sebi zbral skupino strokovnjakov in jih prosil za pomoč pri varnostnih vprašanjih. Ekipa, ki je leta 2005 nadzirala brezhibnost volitev, je dve leti kasneje branila državo pred kibernapadom iz Rusije.
Organizirali so estonsko skupino za posredovanje pri internetnih incidentih – estonski CERT – in Združenje kibernetne varnosti – Cyber Defense League.
“Lahko rečem, da smo se prav zaradi internetnih volitev bili sposobni ubraniti pred napadom leta 2007.”
Navodila volilcem
Za oddajo glasu prek interneta potrebujete osebni računalnik, ki je povezan z internetom, osebno izkaznico z veljavnim certifikatom in številko pin. Letos so lahko Estonci namesto osebne izkaznice in čitalca kartic uporabili tudi mobilno različico izkaznice, ki je shranjena na pametnem telefonu. Elektronsko glasovanje je tako identično klasičnemu, s to razliko, da je oddaja neveljavnega glasu onemogočena.
“Šlo je za politično odločitev. Če resnično protestirate, se morate tudi malo potruditi in odpraviti na volišče.”
Andrei Korobeinik (@korobeinik) je član estonske Reformistične stranke, poleg tega pa podjetnik in inovator. Vzpostavil je estonsko različico Facebooka, ki je bila dolgo tudi najbolj obiskana estonska spletna stran. Korobeinik razlaga, da je glavna skrb elektronskih volitev psihološka.
“Na volišču vidiš glasovnico, jo vržeš v škatlo, v primeru internetnega glasovanja pa obstaja negotovost, še posebej pri tistih, ki interneta ne uporabljajo zelo pogosto.”
Da bi rešili težavo, razmišljajo o povratnem potrdilu o preštetih glasovih. Posebnih varnostnih zadreg ne vidi, saj tudi klasične volitve potrebujejo skrbno upravljanje. Elektronske volitve potekajo nekaj dni pred dnevom volitev. V primeru napake bi lahko elektronske rezultate pravočasno preklicali, ljudje pa bi nato glasovanje ponovili klasično.
Po sodbi sodišča EU mora Google ugoditi zahtevam posameznikov, naj se med rezultati iskanja ne pojavljajo njihovi osebni podatki. O pravici do pozabe oziroma izbrisa z Jeffom Jarvisom in mag. Andrejem Tomšičem.
Valovska spletna ekipa se je v soboto odpravila v Trboje, kjer so se že osmič zbrali slovenski spletni profesionalci. Webmaster piknik je tisti dan v letu, ko se ljudje z interneta srečajo v živo, že nekaj let pa piknik ni namenjen samo webmasterjem, ampak vsem, ki se ukvarjajo z internetom in povezanimi tehnologijami.Pogovarjali smo se s številnimi tviteraši, programerji, novinarji, dizajnerji in drugimi spletnimi profesionalci. Slišali jih boste v oddaji Odbita do bita, tema pogovora bo seveda internet!
Povezovanje na javna brezžična omrežja (WiFi) z mobilnimi napravami je postalo vsakdanje opravilo. Vendar pri tem radi pozabljamo tudi na varnost svojih podatkov, ki jih delimo, in aplikacij, ki jih uporabljamo. Po spletu lahko tudi najdemo več nasvetov, kako se zavarovati pred prestrezanjem podatkov. V tokratni oddaji Odbita do bita smo spoznali, kako vam lahko spletni kriminalci življenje postavijo na glavo in kako se zavarovati na javnih brezžičnih omrežjih.
Področje avtomatske prepoznave govora in sintetizatorjev govora je v zadnjih nekaj letih doživelo razcvet. Zaradi učinkovitih orodij, ki angleški govor prepoznavajo z izredno visoko, skoraj stoodstotno natančnostjo, so se vsi večji proizvajalci mobilne telefonije, tabličnih računalnikov in skratka tehnoloških rešitev vseh vrst začeli posluževati glasovnih ukazov v vse večji meri. A pri tem uporabniki, ki izhajamo iz slovensko govorečega okolja, naletimo na težavo – učinkovitega programa za splošno rabo, ki bi prepoznaval govorjeno slovenščino, zaenkrat še ni.
Odbita do bita tokrat raziskuje viralnost na spletu. Je uspeh viralnega videa res odvisen samo od smešne ali neumne vsebine? Viralne spletne trende doma in v tujini opisuje gost oddaje Jure Leskovec, profesor računalništva na ameriškem Stanfordu.
Z direktorjem družabnih omrežij v eni izmed oglaševalskih agencij iz Londona Jamesom Whatleyjem smo se pogovarjali o vedno večjem uvajanju oglaševanja v družabnih omrežjih.
Založba Goga je s podporo Javne agencije za knjigo ustvarila aplikacijo za androide imenovano Slovenian Literature, s pomočjo katere lahko tuji založniki dobijo informacije o slovenskih avtorjih in vpogled v vzorčne prevode njihovih knjig.
Na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko ta teden potekajo osmi Dnevi industrijske robotike. Ta veja robotike je z nami že več kot 50 let – od leta 1961, v minulih desetletjih pa je močno olajšala industrijsko proizvodnjo in pocenila številne dobrine. V prostorih fakultete si je mogoče ogledati sedem tovrstnih robotov in še dva prototipa, vse pa so v nekajmesečnem delu zasnovali študentje sami. Med drugim roboti z obiskovalci igrajo namizni hokej in košarko, pečejo vaflje in za kozarec pijače lovijo nasmehe. V oddaji Odbita do bita skupaj z Majo Ratej opišemo v naslednjih minutah.
Facebook znova uvaja spremembe. Predstavljamo nov iskalnik – Graph Search, ki vam olajša iskanje skupnih interesov, prijateljev in priljubljenih destinacij. O prednostih in slabostih bomo razpravljali s komunikologom Domnom Savičem in državno nadzornico za varstvo osebnih podatkov Evo Kalan.
South by South West je eden pomembnejših ameriških festivalov, saj pritegne pozornost filmske, glasbene in tehnološke industrije. Austin v Texasu ima tako zavidljivo mesto na zemljevidu inovacij. Tja hitijo vsi tehnološki velikani in evangelisti nove digitalne realnosti. Med njimi je bil tudi Slovenec Andraž Tori.
V Laboratoriju za umetno inteligenco na Fakulteti za računalništvo in informatiko so v sodelovanju s Kliničnim oddelkom za bolezni živčevja z Nevrološke klinike v Ljubljani razvili e-storitev in mobilno aplikacijo ParkinsonCheck.
Kartica Urbana se seli na mobilne telefone in prinaša številne prednosti uporabe LPPja, Biciklja, parkirišč itd. Še preden smo jo uporabniki dobili v roke je aplikacija prejela prestižno nagrado MasterCard Transport Ticketing Award za najuspešnejši program in sistem mobilnega zaračunavanja in upravljanja vozovnic.
Bi lahko računalniki kdaj prav zares mislili kot ljudje? "Primerjajva nas in podmornice. Ljudje lahko plavamo, toda, ali plavajo tudi podmornice?" Tako nam je na vprašanje, ali bodo računalniki kdaj mislili, odgovoril Kerrie Holley, eden vodilnih strokovnjakov družbe IBM, ki je pred kratkim gostoval v Sloveniji. "Podmornice seveda ne plavajo, a kljub temu lebdijo in se premikajo v vodi in s tem ustvarjajo iluzijo plavanja. Plavajo pa ne." In podobno bo tudi s superračunalniki ...
Zimski Soči bo tudi v znamenju Twitterja, v 140 znakih se bodo oglašali številni slovenski športniki, na čelu z Anžetom Kopitarjem in Tino Maze. Kakšna so pravila in omejitve olimpijskega tvitanja, kdo so globalni zvezdniki športne tvitosfere, kako bomo tvitali za naše ...
Ob deseti obletnici Facebooka znanstveniki s Princetona napovedujejo njegov skorajšnji zaton. Raziskavo komentira dr. Marko Milosavljević s FDV.
Brian Kaas je ilustrator v podjetju Google. Če znamka še ni na vrhu najmočnejših, pa je zagotovo ena izmed najbolj igrivih. Kaas je del ekipe Google Doodle, ki pripravlja priložnostne različice logotipa. Pred dnevi je narisal Kekca, ki je krasil slovensko različico priljubljenega iskalnika.
Pametni telefoni so del našega vsakdana, in aplikacije tudi. Ne bomo povzdigovali pametnih mobilcev ali bognedaj pretiravali glede njihove uporabnosti, spomnili pa bomo na nekaj najbolj uporabnih orodij oziroma aplikacij, ki jih uporabljajo novinarji oddaje Odbita do bita. Brez katere pa vam živeti ni?
Tiskani časopisi so razmeroma varni proti izmišljenim novicam, ne pa tudi splet. Strica Kim Jong Una niso pojedli sestradani psi, satelit ni posnel čudovite fotografije Evrope ob vstopu v novo leto, sneg ni prekril piramid v Egiptu in slovenska policija ni obiskala punce zaradi tvita o nutelli. Zakaj spletni mediji takšne zgodbe vendarle objavljajo? Kaj pa če je vse izmišljeno? O trendih in neizmerni želji po viralnosti razmišlja bloger in kolumnist Aljaž Pengov Bitenc.
Mobilne naprave in njihovi prav tako mobilni lastniki soustvarjajo primerno okolje in trenutek za širitev ponudbe podcastov – tudi domačih. O vse bolj pestri krajini slovenskih podcastov govorijo njihovi neodvisni avtorji.
Arhiv RTV Slovenija je stopil v novo dimenzijo. O novostih in izobljšavah Luka Zebec, vodja multimedijskega centra RTV Slovenija.
Neveljaven email naslov