Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ponekod se je že uspešno uveljavila praksa posojanja avtomobila. Svojega lastnega ljudem iz sposojevalske skupnosti ali pa po principu ljubljanskega Biciklja, ko si posamezniki sposodijo avto s posebno kartico na krajih, določenih za to.
Tovrstno posojanje osebnih vozil med posamezniki – povezanimi s pomočjo spletne platforme – prihaja tudi v Slovenijo. Direktor podjetja Posodi avto Lev Piautzer pravi, da se odnos do avtomobila pri nas spreminja. Tudi zato verjame v uspeh projekta.
Sposojevalska skupnost naj bi zaživela čez mesec dni. Trenutno manjka še nekaj malenkosti na spletni strani in podrobnosti glede zavarovanja. V sistemu pa imajo prijavljenih 30 vozil lastnikov, ki so pripravljeni posoditi, in 200 posameznikov, ki bi si ta vozila izposojali.
Če jim ne bo uspelo z izposojanjem vozil, ki sicer večino časa zasedajo parkirna mesta, se bodo lotili druge različice souporabe avtomobilov – po načelu ljubljanskega Biciklja, ko so vozila na voljo na določenih krajih in na uporabo s posebno kartico.
Pri Posodi avto bodo zagotavili spletno platformo in priskrbeli zavarovanje. Zagotavljajo, da bodo sodelujoči znižali stroške upravljanja vozila, zmanjšali se bodo negativni vplivi na okolje, več ljudi se bo vozilo z javnim prevozom.
Na začetku s svojim podjetjem oz. skupnostjo želijo predvsem pokriti stroške. Zelo dolgoročno pa pričakujejo, da jim bodo trendi naklonjeni in se bodo širili tudi v druge države. V Sloveniji bodo projekt začeli v Ljubljani. Bo pa sistem, pravi Piautzer, prej ali slej na voljo povsod. Morda poleti zanimiv tudi za turiste.
468 epizod
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Ponekod se je že uspešno uveljavila praksa posojanja avtomobila. Svojega lastnega ljudem iz sposojevalske skupnosti ali pa po principu ljubljanskega Biciklja, ko si posamezniki sposodijo avto s posebno kartico na krajih, določenih za to.
Tovrstno posojanje osebnih vozil med posamezniki – povezanimi s pomočjo spletne platforme – prihaja tudi v Slovenijo. Direktor podjetja Posodi avto Lev Piautzer pravi, da se odnos do avtomobila pri nas spreminja. Tudi zato verjame v uspeh projekta.
Sposojevalska skupnost naj bi zaživela čez mesec dni. Trenutno manjka še nekaj malenkosti na spletni strani in podrobnosti glede zavarovanja. V sistemu pa imajo prijavljenih 30 vozil lastnikov, ki so pripravljeni posoditi, in 200 posameznikov, ki bi si ta vozila izposojali.
Če jim ne bo uspelo z izposojanjem vozil, ki sicer večino časa zasedajo parkirna mesta, se bodo lotili druge različice souporabe avtomobilov – po načelu ljubljanskega Biciklja, ko so vozila na voljo na določenih krajih in na uporabo s posebno kartico.
Pri Posodi avto bodo zagotavili spletno platformo in priskrbeli zavarovanje. Zagotavljajo, da bodo sodelujoči znižali stroške upravljanja vozila, zmanjšali se bodo negativni vplivi na okolje, več ljudi se bo vozilo z javnim prevozom.
Na začetku s svojim podjetjem oz. skupnostjo želijo predvsem pokriti stroške. Zelo dolgoročno pa pričakujejo, da jim bodo trendi naklonjeni in se bodo širili tudi v druge države. V Sloveniji bodo projekt začeli v Ljubljani. Bo pa sistem, pravi Piautzer, prej ali slej na voljo povsod. Morda poleti zanimiv tudi za turiste.
»Avtorji Oxfordovega slovarja angleškega jezika so izbrali besedo leta: selfie. Še preden se ga lotimo nerodno prevajati, moramo selfie najprej definirati. To je avtoportret, največkrat narejen z mobilnim telefonom. Ni težko razumeti, od kod potem poplava avtoportretov na družabnih omrežjih. Priljubljene ljubiteljske oblike fotografije so še Instagram, Povio, filtriranje, zadnje čase pa tudi rekonstrukcije posnetkov iz otroštva. Fotograf Borut Peterlin v razlagi vseh naštetih fenomenov fotografijo postavi na mesto kraljice umetnosti. Selfi na naslovnici: Alan Orlič.«
Uspešnica domačega podjetja Actalogic - virtualna kmetija Agrar Simulator, ki jo igra že več kot pol milijona ljudi po svetu.
Ameriška zvezna uprava za letalski promet (FAA) je napovedala, da bodo letalske družbe potnikom lahko omogočile uporabo elektronskih naprav tudi med vzletom in pristankom, a še vedno v načinu brez povezave. Za potovanje po Evropi to za zdaj še ne prinaša sprememb, naprave morate še vedno izklapljati. Ugotavljamo, da to počne vsaj dobra polovica potnikov, odgovarjamo, zakaj takšna navodila in razmišljamo, kako bi se opozorilo moralo glasiti, da bi ga potniki zares upoštevali. Gost: Damjan Otoničar, kapitan pri letalski družbi Adria Airways.
Čeprav sta Facebook in Twitter na Kitajskem blokirana, družabna omrežja delujejo podobno kot pri nas, le imenujejo se drugače: Ren Ren in Weibo. Te dni je v časopisih zaokrožila še novica, da bodo kitajske oblasti vsaj v prostotrgovinski coni v Šanghaju vendarle odprle povezave do Facebooka in Twitterja. Vprašanje pa je, ali sta sploh lahko resna tekmeca kitajskim storitvam.
Največja tehnološka podjetja in kreativni inovatorji na področju informacijske tehnologije se že pripravljajo na leto 2014. Spletna vizionarka Amy Webb je napovedala 10 trendov, ki bodo v naslednjem letu spremenili medijsko in spletno krajino. Nekatere od teh napovedi izgledajo futuristično, kot na primer uporaba brezpilotnih letal v novinarstvu, druge pa na prvi pogled ne delujejo nove, tehnologija pa je vseeno na novo premišljena.
Čas hitrega tehnološkega razvoja enim prinaša uspeh, neuspešne pa ponavadi spregledamo. José Antonio Morales iz Peruja bi to rad spremenil prav v Sloveniji. Organizira konferenco o strahu in neuspehu (Fear Conference) ter brez težav našteje nekaj lastnih spodletelih podjetniških idej. A Jose zna graditi skupnosti in povezovati podjetne inženirje iz slovenskega, evropskega in svetovnega prostora. Zelo ustreza profilu ljudi, ki vedo, katera ideja je odbita.
Na odru Delavskega doma v Trbovljah je predaval ugledni japonski profesor Hiroši Išiguro. Nič nenavadnega, če ne bi šlo za humanoidnega robota, dvojnika človeškega profesorja. Robotski duplikat skorajda popolnoma spominja na človeka, tudi z gestami.
Crowdfunding, v prevodu množično financiranje, je zbiranje finančnih sredstev za različne projekte.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
V mesecu mobilnosti opozarjamo na varnost kolesarjev. Vsem svetujemo čelade. A na trgu so še druge inovativne rešitve; na primer smerniki za kolesa. Žmigavci, ja! Namestite jih na levo in desno ročko na krmilu kolesa. Luči bodo prišle najbolj do izraza ponoči, ko jih lahko uporabite kot opozorilne luči ali pa z utripanjem nakažete smer vožnje. Blinkergrips so izdelani v Sloveniji, denar za preboj na svetovni trg pa utegnejo zbrati na Kickstarterju.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Neveljaven email naslov