Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Če ste med tistimi, ki včasih na avtobusu radi delite svoj glasbeni izbor ali pa glasne telefonske pogovore z ostalimi potujočimi, boste lahko zdaj delili tudi vse všečke na facebooku, pozdrave po elektronski pošti, ali pa celo skupaj s sosedom pogledali kak film.
No, vsaj na petih avtobusih Ljubljanskega potniškega prometa in vsaj do konca avgusta. Telekom Slovenije in Ljubljanski potniški promet bosta potnikom na petih avtobusih LPP-ja od začetka junija do konca avgusta omogočila brezplačni brezžični (WiFi) dostop do interneta.
Projekt, ki ni odbit, pač pa ponekod že stalna praksa, so na enem avtobusu predstavili včeraj.
Ideja o tem, da si na avtobusu lahko krajšaš čas z branjem svežih novic na prenosniku, pametnem telefonu ali tablici prek spleta, torej ni nova. V tujini se internet na avtobusih uporablja ponekod v Angliji in v Hongk Kongu.
Brezžični internet tudi na tirih in cestah
Veliko več pa je primerov, ko se lahko na svetovno omrežje priključite na tirnih vozilih, tramvaju ali podzemni. Med drugim tudi zato, ker so tirna vozila veliko bolj primerna za kaj takega – imajo veliko manj vibracij in veliko več elektrike. Priključena so namreč na odjemnik, medtem ko morajo avtobusi vso energijo proizvajati sproti. In tudi to, ali bo dodatni odjem energije sprejemljiv za ljubljanske trole, je ena od stvari, ki jo bodo v obdobju treh mesecev preverili na petih avtobusih Ljubljanskega potniškega prometa.
Vsi uporabniki sodobnih telekomunikacij, ki bodo želeli med vožnjo z mestnimi avtobusi preizkusiti internet (ta bo v testnem obdobju brezplačen za vse), lahko avtobuse, opremljene z WI-FI povezavo, prepoznate po posebnih oznakah.
Do konca avgusta pa lahko v Ljubljani poiščete tudi 10 taksijev, ki so jih opremili z mobilno dostopno točko za internet. Pri njih bo povezava omogočena za 8 uporabnikov hkrati.
Zastonj le do konca avgusta
Pri denarju se pač vse začne in konča. Ob koncu avgusta, ko se bo testno obdobje končalo, bo konec tudi zastonj interneta na mestnih avtobusih. Zato pa je verjetno boljša novica, da bodo jeseni v širšem mestnem središču Ljubljane omogočili brezplačen dostop do brezžičnega omrežja – vsaj za 60 minut na dan – za vse prebivalce in obiskovalce mesta. Mimogrede, vožnja z ljubljanskim mestnim avtobusom povprečno traja le 15 minut.
468 epizod
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Če ste med tistimi, ki včasih na avtobusu radi delite svoj glasbeni izbor ali pa glasne telefonske pogovore z ostalimi potujočimi, boste lahko zdaj delili tudi vse všečke na facebooku, pozdrave po elektronski pošti, ali pa celo skupaj s sosedom pogledali kak film.
No, vsaj na petih avtobusih Ljubljanskega potniškega prometa in vsaj do konca avgusta. Telekom Slovenije in Ljubljanski potniški promet bosta potnikom na petih avtobusih LPP-ja od začetka junija do konca avgusta omogočila brezplačni brezžični (WiFi) dostop do interneta.
Projekt, ki ni odbit, pač pa ponekod že stalna praksa, so na enem avtobusu predstavili včeraj.
Ideja o tem, da si na avtobusu lahko krajšaš čas z branjem svežih novic na prenosniku, pametnem telefonu ali tablici prek spleta, torej ni nova. V tujini se internet na avtobusih uporablja ponekod v Angliji in v Hongk Kongu.
Brezžični internet tudi na tirih in cestah
Veliko več pa je primerov, ko se lahko na svetovno omrežje priključite na tirnih vozilih, tramvaju ali podzemni. Med drugim tudi zato, ker so tirna vozila veliko bolj primerna za kaj takega – imajo veliko manj vibracij in veliko več elektrike. Priključena so namreč na odjemnik, medtem ko morajo avtobusi vso energijo proizvajati sproti. In tudi to, ali bo dodatni odjem energije sprejemljiv za ljubljanske trole, je ena od stvari, ki jo bodo v obdobju treh mesecev preverili na petih avtobusih Ljubljanskega potniškega prometa.
Vsi uporabniki sodobnih telekomunikacij, ki bodo želeli med vožnjo z mestnimi avtobusi preizkusiti internet (ta bo v testnem obdobju brezplačen za vse), lahko avtobuse, opremljene z WI-FI povezavo, prepoznate po posebnih oznakah.
Do konca avgusta pa lahko v Ljubljani poiščete tudi 10 taksijev, ki so jih opremili z mobilno dostopno točko za internet. Pri njih bo povezava omogočena za 8 uporabnikov hkrati.
Zastonj le do konca avgusta
Pri denarju se pač vse začne in konča. Ob koncu avgusta, ko se bo testno obdobje končalo, bo konec tudi zastonj interneta na mestnih avtobusih. Zato pa je verjetno boljša novica, da bodo jeseni v širšem mestnem središču Ljubljane omogočili brezplačen dostop do brezžičnega omrežja – vsaj za 60 minut na dan – za vse prebivalce in obiskovalce mesta. Mimogrede, vožnja z ljubljanskim mestnim avtobusom povprečno traja le 15 minut.
Tako kot se na spremembe z iskanjem čim bolj optimalnih rešitev za preživetje prilagajajo živa bitja oziroma narava, tudi na področju pisanja programov poteka stalno iskanje najbolj učinkovitih rešitev za probleme - s selekcijo, reprodukcijo ali mutacijo, kiji strokovno pravimo gensko programiranje.
Digitalizacija, dostop do interneta in dosegljivost strojne opreme so nujni za razvoj informacijske družbe. V Sloveniji pa še vedno beležimo razvojni zaostanek digitalne družbe v primerjavi z evropskim povprečjem, zato je pomembno, da se na ta problem opozarja in poskuša vsesplošno človekovo pravico do dostopa do interneta in vključevanja v internetno demokracijo udejaniti v praksi. Pri tem igrajo veliko vlogo nevladne organizacije, ki se trudijo zmanjševati digitalno neenakost, se zavzemajo za krepitev e-veščin in spodbujajo razvoj novih in prijaznejših e-storitev. Kako se to prizadevanje kaže v realnosti, povemo v oddaji Odbita do bita.
Videoigre niso zgolj le za tako imenovano “luftanje možganov” oziroma zabavo v prostem času. Uporabiti jih je mogoče tudi za kritičen pretes družbeno-političnih vprašanj, kot so prekarnost, odtujenost, fleksibilnost in drugo. Kako, smo predstavili v tokratni oddaji Odbita do bita.
V Ljubljani poteka 11. Mednarodna konferenca tehnologij za prepoznavanje obrazov in kretenj, kjer bodo do konca tedna predstavljeni zadnji raziskovalni dosežki pri razvoju naprednih računalniških postopkov in tehnologij za samodejno razpoznavanje človeških obrazov, kretenj in gest, razpoznavanje psihofizičnih stanj oseb ter razpoznavanje gibanja oseb po prostoru.
Na Norveškem bodo z začetkom leta 2017 ukinili radijske postaje prek FM prenos. Poteza se zdi logična, saj je FM prenos kar osemkrat dražji od digitalnega avdio prenosa, DAB. Ta bo torej očitno zaznamoval prihodnost radia, kaj pa to pomeni za poslušalce in za delo na radiu? Odgovori v oddaji Odbita do bita.
Radia ne ustvarjamo le radijci, ponudba na trgu zvoka je vedno večja. Največja zahvala za takšen trend gre dostopnim tehnologijam in podcastingu. Radijske hiše so začele snemati oddaje zgolj za internetne poslušalce, konkurenco pa so popestrili še neodvisni producenti, ki oddaje snemajo doma, v kleteh, garažah in omarah. O uspehu podcastov v preteklem letu bo razmišljala avtorica ene najbolje poslušanih oddaj na svetu – Anna Sale z ameriškega javnega radia WNYC.
Kaj se vam lahko zgodi, če izgubite telefon ali vam ga nekdo ukrade, vi pa svojega oblaka nimate zaščitenega z geslom? Američanu Mattu Stoperi so ukradli iPhone, po letu dni pa je v svojem oblaku iCloud opazil fotografije Kitajca, ki mu je nadel ime Pomarančni brat, saj je objavljal pretežno fotografije s pomarančami v ozadju. Zgodba se je razpletla tako, da je Matt obiskal Pomaračnega brata, “pobratila” sta se, v znak povezanosti sta zasadila pomarančevec, Matt pa je nazaj dobil svoj pametni telefon. Srečen konec, vse dobro. Pa vendar se vsaka zgodba ne konča na takšen način. Nezaščiteni računi in oblaki lahko pomenijo tveganje za naše podatke, saj če se pametne naprave znajdejo rokah nepridipravov, jih ti lahko zlorabijo. Kakšna so tveganja in kakšne so pozitivne lastnosti shranjevanja v oblakih, kakšne so možne alternative shranjevanja na internetu in kako bi lahko Matt svoj oblak zaščitil, ko so mu ukradli telefon, pa v oddaji Odbita do bita.
Kaj storiti, če vam telefon pade v vodo? Za to in ostale težave imamo odgovore v oddaji Odbita do bita.
Deveti dnevi industrijske robotike, ki jih organizira Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, so nam spet postregli s številnimi uporabnimi in naprednimi rešitvami, ki jih lahko namesto nas opravljajo roboti. Ste se kdaj vprašali, kako se počutijo vozniki rallyja v svojih avtomobilih? To lahko poskusite na simulatorju virtualne resničnosti. Po vožnji lahko spijete osvežilni koktejl, ki vam ga pripravi robot ali v miru zaigrate štiri v vrsto. Kdo so tisti, ki se skrivajo za temi aplikacijami in kaj vse poteka na Dnevih industrijske robotike predstavljamo voddaji Odbita do bita.
Z Andrejem Bergantom, ki piše za portal mobile.si smo pripravili odbito poročilo s svetovne mobilne konference MWC 2015, ki je v začetku marca potekala v Barceloni.
Predstavljamo prvi spletni vodnik, ki vam bo olajšal pot po slovenski birokraciji – VOBI. Na začetku svoje poti vodi skozi tri področja: kulturno organiziranje, organizacija dogodka in spremembe v prostoru.
MOOC ali množični odprti spletni tečaj v Sloveniji označuje izobraževanje, namenjeno zaposlenim v izobraževalnih ustanovah, staršem in mladostnikom, urejata in pripravljata ga Domen Božeglav in Maja Vreča z Arnesa. Na tri tedne trajajočem tečaju se udeleženci seznanijo predvsem z znanji, kako zaščititi računalnike pred virusi, prevarami, kako varovati svoje osebne podatke, kako se izogniti spletni odvisnosti ter kako pravilno obravnavati problem medvrstniškega nasilja prek spleta. Zakaj so takšni tečaji priporočljivi in kakšne so lahko posledice, če nismo dovolj dobro seznanjeni s pastmi in možnostmi spleta, povemo v oddaji Odbita do bita.
Nonny de la Pena je novinarka in raziskovalka ter pionirka na področju nove oblike novinarstva, ki ga imenuje Immersive Journalism. Ta drugačen pristop k ustvarjanju novinarskih zgodb se uveljavlja šele na ameriških tleh, tudi zato prevodne ustreznice v slovenskem jeziku zaenkrat še nimamo. Prispevek, zaradi katerega smo jo opazili, je Project Syria, s katerim poskuša posameznikom na inovativen način predstaviti dogajanje na Bližnjem vzhodu. Kakšni so izzivi takšnega novinarstva, kjer posameznik novice ne samo prebira, posluša ali gleda, temveč postane del nje, pa povemo v oddaji Odbita do bita.
Bi nosili obleko, na kateri se izpisujejo Twitter statusi? Ali pa obleko, s katero lahko na daljavo pošljete objem? Predstavljamo vam nov modni trend - oblačilno elektroniko!
V Odbiti do bita pa danes o črvih, ki naj bi simulirano zaživeli v zlati kletki računalnika. Slavni črv C.elegans je dolg komaj 1 mm, sestavljen je iz okoli 1000 celic, med njimi je nekaj več kot 300 živčnih. Da so jih razvozlali in ustvarili njihov zemljevid, so potrebovali skoraj desetletje in pol. Taistega črva želijo zdaj prenesti v računalniško okolje, kjer naj bi vsako njegovo celico natančno simulirali in jo naučili odziva na dražljaje iz okolja. Projekt se imenuje OpenWorm Project. Pogovarjali smo se z enim izmed vodij projekta, Stephenom Larsonom.
Teorijo o internetnih trolih, o katerih smo govorili pretekli teden, vam bomo tokrat predstavili še v praksi. Naš sogovornik se je z njimi srečal že pred desetimi leti, ko je odprl svojo spletno stran. Na strani je bilo omogočeno komentiranje, kar so nekateri posamezniki izkoristili za grožnje, izsiljevanje in izpostavljanje lažnih zgodb.
Skrivajo se v vseh kotičkih interneta in čakajo, da bodo koga ponižali, užalili, morda celo na smrt prestrašili. Zlovešča bitja, internetni troli, ki se hranijo s tem, da se z njimi – naivno – spustimo v nekaj, kar želimo, da bi bila argumentirana debata. V Sloveniji se proti internetnim trolom ne moremo boriti niti s pravnimi sredstvi. Vso srečo, torej, če želite, da bi se vam internetni trol vsaj opravičil. Z gostoma Natašo Pirc Musar in Jonathanom Bishopom.
Roboti so zavladali zemlji, pravi Matej Kristan iz Laboratorija za Umetne Vizualne Spoznavne Sisteme Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Tudi sam se ukvarja z raziskovanjem in razvojem robotov, ne zemeljskih, pa tudi ne zračnih, ampak morskih. Takih, ki plujejo ob obali in avtonomno izvajajo meritve onesnaženosti, lokalnih vremenskih razmer ter opozarjajo na izredne dogodke. Kako lahko dvometrski robot loči ovire od vode zgolj z eno kamero in kakšne so njegove prednosti, povemo v oddaji Odbita do bita.
Internetna nevtralnost temelji na osnovnem načelu delovanja interneta, to je na nevtralni komunikaciji oziroma prometu od enega uporabnika do drugega. Slovenija je kot druga država v Evropski uniji sprejela zakona o internetni nevtralnosti, a te povsem ne spoštuje. O tem bomo spregovorili z Dušanom Cafom, predsednikom Sveta za elektronske komunikacije Slovenije.
Novejše mobilne naprave imajo vgrajene inercijske senzorje, ki spremljajo orientacijo mobilne naprave. Senzorje lahko uporabimo tudi za analizo uporabnikove hoje. Kako telefon ugotovi, v katerem žepu se nahaja, bo povedal Sebastijan Šprager s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.
Neveljaven email naslov