Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Če ste med tistimi, ki včasih na avtobusu radi delite svoj glasbeni izbor ali pa glasne telefonske pogovore z ostalimi potujočimi, boste lahko zdaj delili tudi vse všečke na facebooku, pozdrave po elektronski pošti, ali pa celo skupaj s sosedom pogledali kak film.
No, vsaj na petih avtobusih Ljubljanskega potniškega prometa in vsaj do konca avgusta. Telekom Slovenije in Ljubljanski potniški promet bosta potnikom na petih avtobusih LPP-ja od začetka junija do konca avgusta omogočila brezplačni brezžični (WiFi) dostop do interneta.
Projekt, ki ni odbit, pač pa ponekod že stalna praksa, so na enem avtobusu predstavili včeraj.
Ideja o tem, da si na avtobusu lahko krajšaš čas z branjem svežih novic na prenosniku, pametnem telefonu ali tablici prek spleta, torej ni nova. V tujini se internet na avtobusih uporablja ponekod v Angliji in v Hongk Kongu.
Brezžični internet tudi na tirih in cestah
Veliko več pa je primerov, ko se lahko na svetovno omrežje priključite na tirnih vozilih, tramvaju ali podzemni. Med drugim tudi zato, ker so tirna vozila veliko bolj primerna za kaj takega – imajo veliko manj vibracij in veliko več elektrike. Priključena so namreč na odjemnik, medtem ko morajo avtobusi vso energijo proizvajati sproti. In tudi to, ali bo dodatni odjem energije sprejemljiv za ljubljanske trole, je ena od stvari, ki jo bodo v obdobju treh mesecev preverili na petih avtobusih Ljubljanskega potniškega prometa.
Vsi uporabniki sodobnih telekomunikacij, ki bodo želeli med vožnjo z mestnimi avtobusi preizkusiti internet (ta bo v testnem obdobju brezplačen za vse), lahko avtobuse, opremljene z WI-FI povezavo, prepoznate po posebnih oznakah.
Do konca avgusta pa lahko v Ljubljani poiščete tudi 10 taksijev, ki so jih opremili z mobilno dostopno točko za internet. Pri njih bo povezava omogočena za 8 uporabnikov hkrati.
Zastonj le do konca avgusta
Pri denarju se pač vse začne in konča. Ob koncu avgusta, ko se bo testno obdobje končalo, bo konec tudi zastonj interneta na mestnih avtobusih. Zato pa je verjetno boljša novica, da bodo jeseni v širšem mestnem središču Ljubljane omogočili brezplačen dostop do brezžičnega omrežja – vsaj za 60 minut na dan – za vse prebivalce in obiskovalce mesta. Mimogrede, vožnja z ljubljanskim mestnim avtobusom povprečno traja le 15 minut.
468 epizod
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Če ste med tistimi, ki včasih na avtobusu radi delite svoj glasbeni izbor ali pa glasne telefonske pogovore z ostalimi potujočimi, boste lahko zdaj delili tudi vse všečke na facebooku, pozdrave po elektronski pošti, ali pa celo skupaj s sosedom pogledali kak film.
No, vsaj na petih avtobusih Ljubljanskega potniškega prometa in vsaj do konca avgusta. Telekom Slovenije in Ljubljanski potniški promet bosta potnikom na petih avtobusih LPP-ja od začetka junija do konca avgusta omogočila brezplačni brezžični (WiFi) dostop do interneta.
Projekt, ki ni odbit, pač pa ponekod že stalna praksa, so na enem avtobusu predstavili včeraj.
Ideja o tem, da si na avtobusu lahko krajšaš čas z branjem svežih novic na prenosniku, pametnem telefonu ali tablici prek spleta, torej ni nova. V tujini se internet na avtobusih uporablja ponekod v Angliji in v Hongk Kongu.
Brezžični internet tudi na tirih in cestah
Veliko več pa je primerov, ko se lahko na svetovno omrežje priključite na tirnih vozilih, tramvaju ali podzemni. Med drugim tudi zato, ker so tirna vozila veliko bolj primerna za kaj takega – imajo veliko manj vibracij in veliko več elektrike. Priključena so namreč na odjemnik, medtem ko morajo avtobusi vso energijo proizvajati sproti. In tudi to, ali bo dodatni odjem energije sprejemljiv za ljubljanske trole, je ena od stvari, ki jo bodo v obdobju treh mesecev preverili na petih avtobusih Ljubljanskega potniškega prometa.
Vsi uporabniki sodobnih telekomunikacij, ki bodo želeli med vožnjo z mestnimi avtobusi preizkusiti internet (ta bo v testnem obdobju brezplačen za vse), lahko avtobuse, opremljene z WI-FI povezavo, prepoznate po posebnih oznakah.
Do konca avgusta pa lahko v Ljubljani poiščete tudi 10 taksijev, ki so jih opremili z mobilno dostopno točko za internet. Pri njih bo povezava omogočena za 8 uporabnikov hkrati.
Zastonj le do konca avgusta
Pri denarju se pač vse začne in konča. Ob koncu avgusta, ko se bo testno obdobje končalo, bo konec tudi zastonj interneta na mestnih avtobusih. Zato pa je verjetno boljša novica, da bodo jeseni v širšem mestnem središču Ljubljane omogočili brezplačen dostop do brezžičnega omrežja – vsaj za 60 minut na dan – za vse prebivalce in obiskovalce mesta. Mimogrede, vožnja z ljubljanskim mestnim avtobusom povprečno traja le 15 minut.
Jonas Žnidaršič o tiskanju 3D-mask, ranljivosti tehnoloških rešitev za videosestanke in Twitterju, ki daje občutek, da promovira le še politične stranke.
Maruša, Anže in Gorazd Božič (SI CERT) o spletni varnosti pri delu od doma in nadzoru v času koronavirusa.
Ob novici, da sta Netflix in Youtube v Evropi znižala privzeto ločljivost pretočnih vsebin in ker polovica sveta dela od doma, se sprašujemo kako obremenjen je internet. V debati z Marušo in Anžetom sodeluje novinar Matjaž Ropret, urednik portala Tehnozvezdje.
Koliko naših podatkov podjetja zahtevajo za delovanje aplikacij? Maruša, Anže in dr. David Jelenc z odbitimi poslušalci prebirajo drobni tisk mobilnih operacijskih sistemov
Maruša, Anže in Pika Šarf z odbitimi poslušalci tokrat prebirajo drobni tisk podjetja Google. Ugotavljajo, da je uporabniku prijazen in razumljiv, a tudi kratek, zagotovo so torej uporabnikom kaj prikrili in zamolčali.
Odbita do bita namesto vas bere drobni tisk tehnoloških podjetij in odgovarja na vprašanje: Kaj vse podjetja počnejo z našimi podatki in fotografijami? Maruša, Anže in gostja Pika Šarf z odbitimi poslušalci tokrat prebirajo drobni tisk podjetja Facebook.
Drobni tisk tehnoloških podjetij je pomemben za našo varnost in zasebnost na spletu. Zakaj je potem napisan tako, da ga nihče ne razume ter tako dolg in dolgočasen, da ga nihče ne bere? V uvodni epizodi mini serije Drobni tisk v odbitem studiu gostuje Pika Šarf, mlada raziskovalka Inštituta za kriminologijo.
Kljub številnim tehnološko naprednim rešitvam in brezžičnim tehnologijam na trgu vlada zmeda, ker nimamo enotnega standarda za vse naše pametne naprave. Smo s standardom USB C korak bližje enotni rešitvi? Kako se je USB razvijal in kam gre razlaga dr. Patricio Bulić s Fakultete za računalništvo in informatiko.
V zadnjem delu miniserije o trikih za dobro in všečkano fotografijo in Instagram trendih za leto 2020.
V drugem delu miniserije o vplivu sodobne tehnologije na fotografijo razmišlja fotografinja Instagram generacije Urša Premik.
Včasih je bila fotografija predvsem umetnost, danes je tesno ob fotografiji tehnologija. V prvem delu miniserije o spremembah v zadnjem desetletju razmišlja fotograf Borut Peterlin.
V ZDA se je zaključil 54. CES, največji sejem zabavne elektronike na svetu. Iz Las Vegasa se oglaša novinar Lucijan Zalokar.
Kakšne novice in kateri ljudje so zaznamovali tehnološko leto 2019? Z Marušo in Anžetom razmišljata Urška Henigman in Matjaž Ropret.
Maruša in Anže v zadnji letošnji epizodi tradicionalno testirata telefone leta 2019. Ugotavljata, da najdražji niso več najboljši ali vsaj ne najbolj smotrni nakupi, se navdušujeta nad upogljivimi zasloni in se sprašujeta kako na trg vpliva spor med ZDA in podjetjem Huawei.
Odbita do bita se loteva maratonskega gledanja televizijskih nadaljevank in filmov. Se konkurenca Netflixa vrača k navadam linearne televizije? Trende gledanja serij in filmov komentirata Ana Jurc in Igor Harb
Slovenski tiskovni agenciji pri pisanju novic že pomaga robot Stanko. So novinarji v tekmi z roboti? Odbita do bita se je iz studia preselila na oder festivala Naprej/Forward. Gost epizode je Aljoša Rehar,vodja skupine za digitalno strategijo na STA-ju.
Deep fake tehnologija ali globoka videomanipulacija cilja na naša čustva, na strah, ne pa na razum. Gost epizode je dr. Igor Vobič s Fakultete za družbene vede
Če lahko nekomu zamenjaš obraz, to lahko pomeni konec videogradiva med dokazi, a videomanipulacija (deep fake) je veliko več. Sogovornik: Žiga Emeršič, Laboratorij za računalniški vid FRI
James Thompson, svetovni znani razvijalec aplikacij o popularnosti temnega načina na mobilnih telefonih.
ASMR je postal globalni hit! Ustvarjalci video vsebin imajo na Youtubu milijone ogledov, zvoki, ki jih ustvarjajo s šepetanjem ali božanjem predmetov obljubljajo sprostitev in lažji spanec.
Neveljaven email naslov