Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kakšen bo radio čez 10, 20, 30 ... let?
Kakšen bo radio čez 10, 20, 30 let? Bolj kot o rasti radijskega trga, razmišljamo o rasti nekoliko širše kategorije – avdia. Pandora, Soundcloud, Audible in Audioboo nakazujejo smer in nove generacije poslušalcev.
Za potrebe razmisleka o prihodnosti smo na Valu 202 celo skovali novo besedo – zanima nas, kakšna je prihodnost ravdia.
Vemo, da se navade poslušalcev spreminjajo, poslušalci pa bodo opazili, da se spreminjamo tudi mi.
Na bolje?
Digitalizacija bi zagotovo omogočila nove možnosti, radio pa se spreminja tudi s pomočjo spleta.
Vedno več poslušalcev do radijskih vsebin dostopa samo prek spleta, tudi pri nas je že nekaj takšnih specializiranih postaj, med njimi nekaj manj kot leto dni deluje tudi Radio Terminal, ki ponuja novo in alternativno glasbo ter nekatere nove tehnološke možnosti.
“Med drugim smo razvili `widget`, ki prikazuje izvajalca in naslov komada. S klikom nanj začneš poslušati radio,” pravi Tomaž Pezdirc.
Poleg radia v živo tudi na Valu 202 opažamo velik porast zanimanja za poslušanja iz arhiva, tudi podcasti postajajo vse bolj priljubljeni. Ena izmed rednih `odjemalk` je tudi Živa Jalovec, ki ima svoje sanje o idealnem radiu: “Radio bi moral prepoznati, katere vsebine so mi všeč in bi mi jih posnel.”
V debatah o prihodnosti radia je veliko govora tudi o prepletanju avdio in video vsebin, kar že prakticirajo na spletnem Radiu Kaos.
“Video vsebina na radiu seveda ne more biti predolga. Če bi dovolj hitro poskrbeli za prepis, bi lahko imeli tudi radio za gluhe in naglušne,” razmišlja Aljaž Pengov Bitenc.
Obstajajo pa še nekatere druge zanimive rešitve, Boštjan Jerko omenja projekt Radio Vis: “Gre za projekt BBC-ja, za poskus združitve video strani in radia. Že obstajajo takšni aparati, ki bi to lahko v praksi uporabljali, na primer v avtomobilih.”
Rok Prešeren pa se strinja, da je prednost radia tudi v tem, da ponuja kakovosten izbor glasbe, ker povprečen poslušalec pač nima časa, da bi si dolgoročno oblikoval lasten izbor. “Tudi podcasti so pomembni. Sam tako poslušam oddajo Frekvenca X, gre za vsebinsko tako pomembno serijo, za katero bi bil človek morda pripravljen tudi plačati.”
Svoje mnenje sta s pomočjo aplikacije na naši spletni strani posnela tudi dva poslušalca:
ŠE VEDNO VABLJENI K SODELOVANJU!
Levo je rdeči gumb, bliža pa se svetovni dan radia. Zato nam povejte, kako poslušate radio, kaj vam je všeč in kaj ne. Zanimajo nas tudi najbolj čudne poslušalske navade in anekdote, če je kakšna.
Vaša mnenja bomo upoštevali.
Strip: Radio čez 50 let
468 epizod
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Kakšen bo radio čez 10, 20, 30 ... let?
Kakšen bo radio čez 10, 20, 30 let? Bolj kot o rasti radijskega trga, razmišljamo o rasti nekoliko širše kategorije – avdia. Pandora, Soundcloud, Audible in Audioboo nakazujejo smer in nove generacije poslušalcev.
Za potrebe razmisleka o prihodnosti smo na Valu 202 celo skovali novo besedo – zanima nas, kakšna je prihodnost ravdia.
Vemo, da se navade poslušalcev spreminjajo, poslušalci pa bodo opazili, da se spreminjamo tudi mi.
Na bolje?
Digitalizacija bi zagotovo omogočila nove možnosti, radio pa se spreminja tudi s pomočjo spleta.
Vedno več poslušalcev do radijskih vsebin dostopa samo prek spleta, tudi pri nas je že nekaj takšnih specializiranih postaj, med njimi nekaj manj kot leto dni deluje tudi Radio Terminal, ki ponuja novo in alternativno glasbo ter nekatere nove tehnološke možnosti.
“Med drugim smo razvili `widget`, ki prikazuje izvajalca in naslov komada. S klikom nanj začneš poslušati radio,” pravi Tomaž Pezdirc.
Poleg radia v živo tudi na Valu 202 opažamo velik porast zanimanja za poslušanja iz arhiva, tudi podcasti postajajo vse bolj priljubljeni. Ena izmed rednih `odjemalk` je tudi Živa Jalovec, ki ima svoje sanje o idealnem radiu: “Radio bi moral prepoznati, katere vsebine so mi všeč in bi mi jih posnel.”
V debatah o prihodnosti radia je veliko govora tudi o prepletanju avdio in video vsebin, kar že prakticirajo na spletnem Radiu Kaos.
“Video vsebina na radiu seveda ne more biti predolga. Če bi dovolj hitro poskrbeli za prepis, bi lahko imeli tudi radio za gluhe in naglušne,” razmišlja Aljaž Pengov Bitenc.
Obstajajo pa še nekatere druge zanimive rešitve, Boštjan Jerko omenja projekt Radio Vis: “Gre za projekt BBC-ja, za poskus združitve video strani in radia. Že obstajajo takšni aparati, ki bi to lahko v praksi uporabljali, na primer v avtomobilih.”
Rok Prešeren pa se strinja, da je prednost radia tudi v tem, da ponuja kakovosten izbor glasbe, ker povprečen poslušalec pač nima časa, da bi si dolgoročno oblikoval lasten izbor. “Tudi podcasti so pomembni. Sam tako poslušam oddajo Frekvenca X, gre za vsebinsko tako pomembno serijo, za katero bi bil človek morda pripravljen tudi plačati.”
Svoje mnenje sta s pomočjo aplikacije na naši spletni strani posnela tudi dva poslušalca:
ŠE VEDNO VABLJENI K SODELOVANJU!
Levo je rdeči gumb, bliža pa se svetovni dan radia. Zato nam povejte, kako poslušate radio, kaj vam je všeč in kaj ne. Zanimajo nas tudi najbolj čudne poslušalske navade in anekdote, če je kakšna.
Vaša mnenja bomo upoštevali.
Strip: Radio čez 50 let
Odbita do bita se tokrat proti odvisnosti z zasloni na telefonih bori s telefonom. Kakšen je moderni telefon, ki nima oznake pametni, in zakaj je telefon, s katerim lahko samo telefoniraš, najboljši telefon? Sogovornika: ustanovitelj švicarskega podjetja Punkt Petter Neby in antropolog Dan Podjed
Na sejmu MWC 2019 v Barceloni je bil letos v ospredju napis 5G. Zloglasno mobilno omrežje prihodnosti še ni na voljo, industrija pa obljublja, da kmalu ne bomo več govorili samo o pametnem domu, ampak pametnem svetu. Res?
Največ zanimanja na sejmu mobilne tehnologije v Barceloni so pritegnili upogljivi zasloni, a razstavljalci v ospredje postavljajo predvsem 5G, mobilno omrežje prihodnosti. Maruša in Anže sta se sprehodila po prizorišču in s slovenskimi kolegi pokomentirala tudi druge letošnje novosti, presenečenja in razočarnja iz tehnološkega sveta.
Nenavadno za Odbito do bita, a Maruša in Anže tokrat vabita na razstavo. V atriju Mestne hiše v Ljubljani je do 25. februarja na ogled razstava Od Karavank do Pekinga. Razstavljeni računalniki odkrivajo zgodbe o vizionarskem preseganju meja za osemdeseta leta prejšnjega stoletja. O tihotapljenju osebnih računalnikov, o prenosniku, na katerem so sprogramirali prezračevalni sistem predora Karavanke, in o Iskrinih računalnikih, ki so jih iz Stegen na skrivaj uvažali na Kitajsko.
Aplikacije za rekreacijo merijo število aktivnih kalorij, korakov, kilometrov, srčni utrip itn. Opomnijo te, če predolgo sediš, ali te opozorijo, če z gibanjem pretiravaš. Kako so aplikacije za rekreacijo postale družabno omrežje in ali je lahko tehnologija motivacija za ukvarjanje s športom? Uporabniške izkušnje rekreativnih športnikov v zadnji epizodi miniserije Zdravje na dotik.
Miniserija Zdravje na dotik testira aplikacije, zapestnice in ure, ki spodbujajo zdrav način življenja. Najnovejša Applova pametna ura ponuja celo merjenje in zapis elektrokardiografije. Vgrajene elektrode vas lahko z aplikacijo EKG opozorijo na znake atrijske fibrilacije. Pa lahko res rešijo življenje? V Odbiti do bita z dr. Majo Kolšek Šušteršič.
Odbita do bita se loteva nove miniserije z naslovom Zdravje na dotik. V prvem delu Maruša in Anže testirata aplikacije in zapestnice za spanje. Dr. Grega Repovš, predavatelj na Oddelku za psihologijo in vodja Laboratorija za kognitivno nevroznanost, pravi, da bodo tehnologije, ki obljubljajo boljši spanec, vse bolj natančne in uporabne.
Erozija zasebnega prostora in zasebnih podatkov se kaže predvsem v tem, kako je Facebook normaliziral dejstvo, da je rojstni dan javni podatek. Odbita do bita s priznanim tehnološkim novinarjem Glennom Fleishmanom razmišlja o tem, kako je Facebook uničil pomen rojstnega dne.
Odbita do bita bo tudi v letu 2019 obsedena z varnostjo. Tokrat testira Signal, VeraCrypt in Jitsi, to so možnosti za varno komuniciranje zaupnih podatkov. Raziskovalna novinarka Anuška Delić pravi, da je uporaba orodij primerna za vse, še posebej za novinarje in javne uslužbence.
V tehnološkem svetu je beseda leta 2018 Facebook. Odbita do bita v prvi epizodi leta 2019 komentira še uspeh videoiger in zlom procesorjev ter si želi predvsem varne tehnološke prihodnosti.
Maruša in Anže v zadnji letošnji epizodi testirata telefone leta 2018. Iščeta najboljši telefon v kategorijah: drag, poceni in srednji razred, ugotavljata, da so telefoni postali še dražja zabava in se sprašujeta zakaj je Pocofon hit leta?!
Zveze potrošnikov iz sedmih evropskih držav, tudi Slovenije, so pri državnih informacijskih pooblaščencih vložili pritožbe proti tehnološkemu gigantu Google. Glede na ugotovitve raziskave je sporen način, kako Google sledi lokaciji, ki lahko o uporabnikih razkrije zelo občutljive in osebne podatke. Gosta podkasta: poznavalec in opazovalec tehnologij Lenart J. Kučič in Matjaž Jakin s pravne pisarne ZPS-ja.
Odbita do bita se spogleduje z intimo v času umetne inteligence in opozarja na sledi in podatke, ki jih puščamo na spletu. Gostja podkasta je Nika Mahnič, sooustanoviteljica Inštituta Danes je nov dan, zastopa kampanjo proti spolnim robotom, pred kratkim je magistrirala na univerzi King’s College v Londonu.
Odbita do bita se v mini seriji uči programiranja. V prvem delu sta Maruša in Anže s profesorjem Janezom Demšarjem spoznala algoritem, v drugem delu z novimi eksperimenti poskušala razumeti programiranje, v tretjem delu pa čisto zares programirata.
Odbita do bita se v novi mini seriji loteva učenja programiranja, ki zahteva natančno izražanje in razmišljanje. V prvem delu Maruša in Anže s profesorjem Janezom Demšarjem s Fakultete za računalništvo in informatiko spoznata algoritem, v drugem delu z novimi ekperimenti poskušata razumeti programiranje.
Programiranje zahteva natančno izražanje in razmišljanje. Maruša in Anže se s pomočjo profesorja Janeza Demšarja učita razumevanja programiranja.
Spletna platforma za ustvarjalce ima že več kot dva milijona aktivnih podpornikov, ki so za zanimive vsebine videoustvarjalcem, glasbenikom ali pisateljem pripravljeni plačati naročnino. Gost: Luka Marčetič
Program Varni na internetu opozarja na porast sporočil, ki nagovarjajo računovodstva podjetij. Email na prvi pogled izgleda, kot da ga je poslal direktor in zahteva nujno nakazilo večje vsote denarja. V tretjem delu podkasta o kibernetski varnosti Tadej Hren z nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost Si-Cert pravi, da gre za primitivno in enostavno goljufijo, ki lahko povzroči ogromno škode.
Odbita do bita oktobra v ospredje postavlja kibernetsko varnost. Maruša in Anže tokrat na eBayu iščeta rabljene telefone. V Sloveniji si lahko vse naprave ogledate in preizkusite, ogromno Slovencev pa nakupuje tudi na svetovnih spletnih platformah. Na kaj paziti, da se ne boste znašli v pesti spletnih goljufov?
Proti spletnim goljufom se je najbolje boriti z ozaveščanjem uporabnikov. Odbita do bita v mesecu kibernetske varnosti opozarja z zgodbami poslušalcev.
Neveljaven email naslov
