Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
QR kodo so si izmislili Japonci, da bi bolj učinkovito spremljali delovne procese v velikih tovarnah in na gradbiščih. Ker so takšna mesta pogosto izpostavljena umazaniji in poškodbam, so iskali zapis, ki je odporen na napake. Tudi če se koda umaže ali poškoduje, jo zna računalnik zaradi redudance podatkov še vedno prebrati. QR koda vrednost inovacije skriva že v imenu. QR je kratica za Quick response, hiter odziv. Zgodovino rešitve, ki jo uporablja skoraj ves svet, pripovedujeta njena izumitelja Masahikor Hara in Takayuki Nagaya.
Sprva se je uporabljala v tovarnah, zdaj je priljubljena tudi kot tattoo
QR kodo so si pred 20 leti izmislili Japonci, da bi bolj učinkovito spremljali delovne procese. Iskali so zapis, ki je odporen na napake. Tudi če se umaže ali poškoduje, ga mora računalnik prebrati hitro. Inovacija svojo vrednost skriva že v imenu. QR je kratica za hiter odziv – Quick Response.
Izumitelj kode Masahiro Hara še vedno razvija čitalce za nove generacije kode, ki je prvotno je reševala organizacijo dela v tovarnah in na gradbiščih. Delovni proces so skušali nadzirati s skeniranjem kod na gradbenih elementih, a sčasoma se je število teh povečalo. Črtna koda ni bila več dovolj zanesljiva in učinkovita.
Z izumom je bilo treba zagotoviti hitrost branja in toleranco napak. Dvodimenzionalna koda lahko shrani 3 kilobajte informacij. Da bi preprečili napake, je bilo treba podatke zapisati tako, da so razpršeni in se ponavljajo.
Ko sta Takayuki Nagaya in Masahiro Hara razvijala novo obliko zapisa, sta pomislila na številne scenarije uporabe. Nikoli pa nista predvidela tako široke uporabe. QR kodo je s prihodom pametnih mobilcev osvojila marketinška stroka. Postala je celo tattoo, na katerega je mogoče zapisati dobrih 4000 znakov dolgo besedilo.
Čeprav je rešitev patentirana – letos jo je Evropski patentni urad nagradil za najboljšo inovacijo – lastniki dovoljujejo brezplačno uporabo.
“QR kodo lahko natisnete na zelo poceni nosilec informacije, to je papir. Če bi bilo za uporabo treba plačati še licenco, rešitev ne bi bila več poceni. Tako pa bi izgubila bistvo, ki je njena enostavna uporaba.”
Primer: celotno besedilo članka je strnjeno v tej QR kodi:
468 epizod
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
QR kodo so si izmislili Japonci, da bi bolj učinkovito spremljali delovne procese v velikih tovarnah in na gradbiščih. Ker so takšna mesta pogosto izpostavljena umazaniji in poškodbam, so iskali zapis, ki je odporen na napake. Tudi če se koda umaže ali poškoduje, jo zna računalnik zaradi redudance podatkov še vedno prebrati. QR koda vrednost inovacije skriva že v imenu. QR je kratica za Quick response, hiter odziv. Zgodovino rešitve, ki jo uporablja skoraj ves svet, pripovedujeta njena izumitelja Masahikor Hara in Takayuki Nagaya.
Sprva se je uporabljala v tovarnah, zdaj je priljubljena tudi kot tattoo
QR kodo so si pred 20 leti izmislili Japonci, da bi bolj učinkovito spremljali delovne procese. Iskali so zapis, ki je odporen na napake. Tudi če se umaže ali poškoduje, ga mora računalnik prebrati hitro. Inovacija svojo vrednost skriva že v imenu. QR je kratica za hiter odziv – Quick Response.
Izumitelj kode Masahiro Hara še vedno razvija čitalce za nove generacije kode, ki je prvotno je reševala organizacijo dela v tovarnah in na gradbiščih. Delovni proces so skušali nadzirati s skeniranjem kod na gradbenih elementih, a sčasoma se je število teh povečalo. Črtna koda ni bila več dovolj zanesljiva in učinkovita.
Z izumom je bilo treba zagotoviti hitrost branja in toleranco napak. Dvodimenzionalna koda lahko shrani 3 kilobajte informacij. Da bi preprečili napake, je bilo treba podatke zapisati tako, da so razpršeni in se ponavljajo.
Ko sta Takayuki Nagaya in Masahiro Hara razvijala novo obliko zapisa, sta pomislila na številne scenarije uporabe. Nikoli pa nista predvidela tako široke uporabe. QR kodo je s prihodom pametnih mobilcev osvojila marketinška stroka. Postala je celo tattoo, na katerega je mogoče zapisati dobrih 4000 znakov dolgo besedilo.
Čeprav je rešitev patentirana – letos jo je Evropski patentni urad nagradil za najboljšo inovacijo – lastniki dovoljujejo brezplačno uporabo.
“QR kodo lahko natisnete na zelo poceni nosilec informacije, to je papir. Če bi bilo za uporabo treba plačati še licenco, rešitev ne bi bila več poceni. Tako pa bi izgubila bistvo, ki je njena enostavna uporaba.”
Primer: celotno besedilo članka je strnjeno v tej QR kodi:
Tehnologija VPN je navidezno zasebno omrežje, praktična rešitev za računalnik in telefon, ki šifrira prometne podatke uporabnika. Z Marušo in Anžetom o prednostih, slabostih in uporabnosti VPN-jev debatira dr. David Jelenc s Fakultete za računalništvo in informatiko.
Oktober je mesec kibernetske varnosti. Potem ko smo zamenjali brskalnik in iskalnik, Maruša, Anže in Aljoša iščejo še bolj varen in zaseben e-mail.
Oktober je mesec kibernetske varnosti! Odbita do bita v drugem delu trilogije išče varne in zasebne alternative znanim iskalnikom.
Oktober je mesec kibernetske varnosti! Odbita do bita zato išče varne in zasebne alternative znanim brskalnikom, iskalnikom in emailom. V prvi epizodi se Maruša, Anže in novinarski kolega z MMCja Aljoša Masten lotevajo brskalnikov, ker opažajo, da je svetovni splet na poti k enoličnosti. Googlov Chrome namreč zaseda že dvotretinski tržni delež.
Iščemo alternative korporacijam, ki so v sodobnem svetu postale sinonim za svetovni splet. Ali sploh še kdo na spletu počne kaj družbenokoristnega?
Po mobilnem plačevanju Odbita do bita raziskuje še mobilno prehranjevanje. Aplikacije za dostavo hrane so zelo priljubljene in ponujajo odlično uporabniško izkušnjo, a primeri korporacij iz tujine kažejo predvsem na problematične oblike zaposlitve.
Vsaj na videz se zdi, da živimo v prihodnosti, poslušalci Odbite do bita že nakupujejo brez denarnice, le s telefonom ali pametno uro. V prvi epizodi četrte sezone o sodobnih načinih plačevanja, uporabniški izkušnji, varnosti in tekmi s tujino z Marušo in Anžetom debatira Aleksander Kurtevski, direktor Bankarta.
Odbita do bita v zadnji epizodi tretje sezone tradicionalno pred mikrofon povabi odbite sodelavce. Maruša, Anže, Gašper, Jan, Maja, Matevž in Matej tokrat priporočajo Youtube kanale.
Val 202 je praznoval skupaj s poslušalci! Maruša Kerec, Anže Tomić in Lenart J. Kučić so novo epizodo posneli pred publiko in debatirali o treh aktualnih temah: alternative za družabna omrežja, trgovinski spor med Kitajsko in ZDA ter Youtube Kids.
Maruša in Anže si po upravljalnikih gesel in upravljalnikih odložišča, delavnik lajšata še z bližnjicami na tipkovnicami. S poslušalci odgovarjata na vprašanje, katere bližnjice na tipkovnici uporabljati in zakaj?
Applova razvojna konferenca je letos še posebej presenetila, pravijo udeleženci, izbrani novinarji in razvijalci iz vsega sveta. Po 18 letih se največje tehnološko podjetje na svetu poslavlja od aplikacije iTunes, ponuja zmogljiv računalnik, ki tudi zaradi cene ni namenjen množicam, organizira delavnice in nagovarja ženske. Maruša in Anže od daleč opazujeta dogajanje v Kaliforniji, s prizorišča se oglašata Katarina Lotrič, soustanoviteljica aplikacije Lake in tehnološki novinar Jason Snell.
Svetovni hit je na zemljevidu našel tudi Ljubljano. Kaj prinaša souporaba e-skirojev in zakaj se zdi, da kljub trendu odzivi niso najbolj pozitivni? Maruši in Anžetu se je v studiu pridružil Marko Peterlin z Inštituta za politike prostora.
Najpogosteje uporabljeni besedi zadnjih dni v tehnološkem svetu sta Google in Huawei. V ponedeljek je odjeknila novica, da naj bi Huawei ostal brez dostopa do posodobitev Googlovega operacijskega sistema Android. Že v torek so Združene države Amerike prepoved poslovanja s Huaweijem preložile za 90 dni. Maruša in Anže analizirata trgovinski spor s tehnološkima poznavalcema Danom Morenom in Carolino Milanesi.
Maruša Kerec, Anže Tomić in Matej Praprotnik debatirajo o svetu na spletu. Zakaj video ni ubil radia in kako je internet tradicionalne medije le še povzdignil?
Kako je internet v zadnjih tridesetih letih iz želje, da bo rešil človeštvo, postal pošast, ki bi jo radi krotili? Z Marušo in Anžetom debatirata Avgust Jauk in Tomi Dolenc z Arnesa.
Maruša in Anže s poslušalci ugotavljata, zakaj so aplikacije, ki omogočajo lažje kopiranje, pomemben pisarniški pripomoček.
Kdaj naj otroci dostopajo do spleta, kako se straši pri vzgoji spopadajo s temnimi stranmi interneta? Boris Veler iz Logouta priporoča nekatera orodja in odsvetuje aplikacije za vohunjenje
Odbita do bita v miniseriji debatira o naših najdražjih! Otroci vplivnežev so pogosto izpostavljeni kameri, kar lahko vpliva na njihovo prihodnost in zasebnost. Imamo pa v Sloveniji tudi otroke vplivneže, nekateri so od ranega otroštva zvezde profilov na Instagramu in Youtubu. Gostja: Tamara Langus, strokovnjakinja za spletni marketing in družabna omrežja
Je prav, da se dojenčki, otroci ali najstniki vplivnežev pojavljajo pred kamero in v oglasih? Odbita do bita o prihodnosti in zasebnosti izpostavljenih otrok debatira z dr. Sonjo Merljak Zdovc in Niko Veger.
Ob uvedbi GDPR maja lani smo vsi zagnali paniko. Žal ne v praksi, ko bi morali bolj zavarovati spletne strani in dostope do podatkov. Kako in zakaj se je na Googlu znašlo toliko najobčutljivejših podatkov izolskih pacientov?
Neveljaven email naslov