Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Videoigre niso zgolj le za tako imenovano “luftanje možganov” oziroma zabavo v prostem času. Uporabiti jih je mogoče tudi za kritičen pretes družbeno-političnih vprašanj, kot so prekarnost, odtujenost, fleksibilnost in drugo. Kako, smo predstavili v tokratni oddaji Odbita do bita.
Ko cilj iger ni več 'luftanje možganov', temveč vklop razuma.
Videoigre niso zgolj le za tako imenovano “luftanje možganov” oziroma zabavo v prostem času. Uporabiti jih je mogoče tudi za kritičen pretes družbeno-političnih vprašanj, kot so prekarnost, odtujenost, fleksibilnost in drugo.
Takšne igre nastajajo tudi pod okriljem znamke Molleindustria, razvija jih Paolo Pedercini, ki želi z njimi razviti zdravilo proti slaboumnosti mainstream razvedrila. Njegov namen je torej podati neko posebno sporočilo oziroma opozoriti na družbeni problem, hkrati pa nikoli pozabiti, da je osnovni namen, zakaj ljudje posegamo po videoigrah pravzaprav zabava.
“Igre sem pričel razvijati za mlade – zaradi močne sporočilnosti pa jih nekateri otroci morda ne bodo razumeli.”
– Paolo Pedercini
V posebni razstavi “All Work, No Play”, ki bo med 13. majem in 5. junijem na ogled v ljubljanski Aksiomi, boste lahko spoznali nekaj videoiger znamke Molleindustria, ki se osredotočajo na več družbenih dilem povezanih z delom. Tako vam bo na primer tudi pametni telefon ali tablica kar sam povedal, iz česa je sestavljen oziroma od kod prihaja. Morda bo za marsikoga dobavna veriga mobilnega telefona, od pridobivanja posebnih rudnin in mineralov v Kongu, najemanja podizvajalcev na Kitajskem, problema e-odpadkov v Pakistanu in načrtovanja zastarelosti na Zahodu, komu še posebej šokantna.
468 epizod
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Videoigre niso zgolj le za tako imenovano “luftanje možganov” oziroma zabavo v prostem času. Uporabiti jih je mogoče tudi za kritičen pretes družbeno-političnih vprašanj, kot so prekarnost, odtujenost, fleksibilnost in drugo. Kako, smo predstavili v tokratni oddaji Odbita do bita.
Ko cilj iger ni več 'luftanje možganov', temveč vklop razuma.
Videoigre niso zgolj le za tako imenovano “luftanje možganov” oziroma zabavo v prostem času. Uporabiti jih je mogoče tudi za kritičen pretes družbeno-političnih vprašanj, kot so prekarnost, odtujenost, fleksibilnost in drugo.
Takšne igre nastajajo tudi pod okriljem znamke Molleindustria, razvija jih Paolo Pedercini, ki želi z njimi razviti zdravilo proti slaboumnosti mainstream razvedrila. Njegov namen je torej podati neko posebno sporočilo oziroma opozoriti na družbeni problem, hkrati pa nikoli pozabiti, da je osnovni namen, zakaj ljudje posegamo po videoigrah pravzaprav zabava.
“Igre sem pričel razvijati za mlade – zaradi močne sporočilnosti pa jih nekateri otroci morda ne bodo razumeli.”
– Paolo Pedercini
V posebni razstavi “All Work, No Play”, ki bo med 13. majem in 5. junijem na ogled v ljubljanski Aksiomi, boste lahko spoznali nekaj videoiger znamke Molleindustria, ki se osredotočajo na več družbenih dilem povezanih z delom. Tako vam bo na primer tudi pametni telefon ali tablica kar sam povedal, iz česa je sestavljen oziroma od kod prihaja. Morda bo za marsikoga dobavna veriga mobilnega telefona, od pridobivanja posebnih rudnin in mineralov v Kongu, najemanja podizvajalcev na Kitajskem, problema e-odpadkov v Pakistanu in načrtovanja zastarelosti na Zahodu, komu še posebej šokantna.
»Avtorji Oxfordovega slovarja angleškega jezika so izbrali besedo leta: selfie. Še preden se ga lotimo nerodno prevajati, moramo selfie najprej definirati. To je avtoportret, največkrat narejen z mobilnim telefonom. Ni težko razumeti, od kod potem poplava avtoportretov na družabnih omrežjih. Priljubljene ljubiteljske oblike fotografije so še Instagram, Povio, filtriranje, zadnje čase pa tudi rekonstrukcije posnetkov iz otroštva. Fotograf Borut Peterlin v razlagi vseh naštetih fenomenov fotografijo postavi na mesto kraljice umetnosti. Selfi na naslovnici: Alan Orlič.«
Uspešnica domačega podjetja Actalogic - virtualna kmetija Agrar Simulator, ki jo igra že več kot pol milijona ljudi po svetu.
Ameriška zvezna uprava za letalski promet (FAA) je napovedala, da bodo letalske družbe potnikom lahko omogočile uporabo elektronskih naprav tudi med vzletom in pristankom, a še vedno v načinu brez povezave. Za potovanje po Evropi to za zdaj še ne prinaša sprememb, naprave morate še vedno izklapljati. Ugotavljamo, da to počne vsaj dobra polovica potnikov, odgovarjamo, zakaj takšna navodila in razmišljamo, kako bi se opozorilo moralo glasiti, da bi ga potniki zares upoštevali. Gost: Damjan Otoničar, kapitan pri letalski družbi Adria Airways.
Čeprav sta Facebook in Twitter na Kitajskem blokirana, družabna omrežja delujejo podobno kot pri nas, le imenujejo se drugače: Ren Ren in Weibo. Te dni je v časopisih zaokrožila še novica, da bodo kitajske oblasti vsaj v prostotrgovinski coni v Šanghaju vendarle odprle povezave do Facebooka in Twitterja. Vprašanje pa je, ali sta sploh lahko resna tekmeca kitajskim storitvam.
Največja tehnološka podjetja in kreativni inovatorji na področju informacijske tehnologije se že pripravljajo na leto 2014. Spletna vizionarka Amy Webb je napovedala 10 trendov, ki bodo v naslednjem letu spremenili medijsko in spletno krajino. Nekatere od teh napovedi izgledajo futuristično, kot na primer uporaba brezpilotnih letal v novinarstvu, druge pa na prvi pogled ne delujejo nove, tehnologija pa je vseeno na novo premišljena.
Čas hitrega tehnološkega razvoja enim prinaša uspeh, neuspešne pa ponavadi spregledamo. José Antonio Morales iz Peruja bi to rad spremenil prav v Sloveniji. Organizira konferenco o strahu in neuspehu (Fear Conference) ter brez težav našteje nekaj lastnih spodletelih podjetniških idej. A Jose zna graditi skupnosti in povezovati podjetne inženirje iz slovenskega, evropskega in svetovnega prostora. Zelo ustreza profilu ljudi, ki vedo, katera ideja je odbita.
Na odru Delavskega doma v Trbovljah je predaval ugledni japonski profesor Hiroši Išiguro. Nič nenavadnega, če ne bi šlo za humanoidnega robota, dvojnika človeškega profesorja. Robotski duplikat skorajda popolnoma spominja na človeka, tudi z gestami.
Crowdfunding, v prevodu množično financiranje, je zbiranje finančnih sredstev za različne projekte.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
V mesecu mobilnosti opozarjamo na varnost kolesarjev. Vsem svetujemo čelade. A na trgu so še druge inovativne rešitve; na primer smerniki za kolesa. Žmigavci, ja! Namestite jih na levo in desno ročko na krmilu kolesa. Luči bodo prišle najbolj do izraza ponoči, ko jih lahko uporabite kot opozorilne luči ali pa z utripanjem nakažete smer vožnje. Blinkergrips so izdelani v Sloveniji, denar za preboj na svetovni trg pa utegnejo zbrati na Kickstarterju.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Neveljaven email naslov