Da programiranje že zdavnaj ni več samo za fante, priča podatek, da se je letos na študij računalništva na Stanfordu vpisalo kar 54 odstotkov deklet. Stereotipi, da je to samo moški poklic, so že zdavnaj razbiti – pri nas k temu delno pripomore tudi delavnica Django Girls, ki dekleta vpeljuje v svet tehnologij in programiranja. V Evropskem tednu programiranja je ta potekala v organizaciji programerk CodeCatz in Fakultete za računalništvo in informatiko v Ljubljani ter privabila veliko število “novopečenih” navdušenk nad kodami, piškotki in računalniki.

Erika Pogorelc: "Punce rabijo malo poguma, da se za to odločijo. Na delavnici niso v manjšini, kar je pri teh poklicih redkost. Tako lahko spoznajo, da programerji niso bav-bav."

Ko postane ključnega pomena, ali si ukaz zapisal z veliko ali malo začetnico, ko se prvič srečaš s terminalom in svojo prvo spletno stran daš na strežnik, veš, da si pristal v svetu programiranja.

Na začetku je vse videti kot znanstvena fantastika, pri razumevanju in sledenju vsem barvitim vrsticam v programu dobiš tudi kakšen siv las, ampak izkušnja je tista, ki pusti pečat, pravi Erika Pogorelc, ena od organizatork delavnice – in seveda programerka.

 “Gre za osveščanje, da matematika ni samo za fante, da je logično razmišljanje ženskam celo bolj lastno kot moškim, in to je bistvo računalništva.”

Na delavnico se je prijavilo 561 deklet, sprejeli pa so jih lahko le 80. Med njimi so zanimivi profili: zdravnica Ana, finančna matematičarka Lea in pedagoginja Katja – vse tri so se v programerskem svetu odlično znašle.

 “Na delavnico sem prišla v rahlem strahu, ker nisem vedela ničesar o tem področju. Na začetku sem bila zasičena z vsemi informacijami, ampak s pomočjo mentorja sem zgrabila znanje in splavala.” – Katja

O naraščanju priljubljenosti računalništva med dekleti priča tudi podatek, da je letos na študij računalništva na Stanfordu vpisanih 54 odstotkov deklet. V svetovnem merilu pa so ženske že od nekdaj dosegale izjemne rezultate na področju računalništva.

Jean E. Sammet je razvila prvi programski jezik FORMAC, medtem ko je delala za podjetje IBM, Carol Shaw nosi naziv prve ženske oblikovalke videoigre, izdane leta 1982, Radii Perlman pa pravijo mati spleta, saj je leta 1985 izdelala protokol vpetega drevesa – to je protokol za določitev poti podatkov. Preprosto povedano, če en strežnik odpove, se podatki samodejno pošljejo prek drugega strežnika.

Slovenke smo na tem področju še nekoliko zadržane, saj se za študij računalništva odloča zelo malo deklet, pravi Erika. “Punce rabijo malo poguma, da se za to odločijo. Na delavnici niso v manjšini, kar je pri teh poklicih redkost. Tako lahko spoznajo, da programerji niso bav-bav.”

Čeprav smo punce že zdavnaj začele svoje lovke širiti v svet računalnikov, kod in piškotkov, Erika Pogorelc pravi, da moramo za bolj enakomerno zanimanje za tehnične poklice spremeniti tudi vzgojne navade – to, da so vesoljska plovila za fante, barbike pa za punce, ni ne pravilo ne dejstvo.

“Django dekle je takšna z… hekerka. To ne pomeni, da mora poznati zapletene algoritme, ampak predvsem to, da je neustrašna. Da se ničesar ne boji. To je Django dekle!” – Erika