Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako se je hekerska skupnost spremenila skozi leta v pogovoru z vodjo odzivnega centra SI – CERT Gorazdom Božičem, režiserjem filma Hekerji Blažem Završnikom in nekdanjim hekerjem Sebastjanom Štuclom.
"Privlačno je poveličevanje hekerja kot borca proti sistemu. Delno drži, a velikokrat gre za vandalizem in krajo denarja. Heker bo vedno ostal sam proti sistemu."
Dokumentrani film Hekerji prikazuje nastanek in evolucijo hekerske skupnosti v Sloveniji. V njem so tako nastopili tudi štirje slovenski hekerji, trije so svoj obraz na velikem platnu tudi pokazali. Med njimi Sebastjan Štucl, ki je hekal do 18. leta.
“Od hekanja nisem imel nobene finanče koristi, hekal sem, ker sem pač lahko in ker je bil v tistih časih to način, s katerim si pridobil največ tehničnega znanja. To sem počel do 18. leta, potem so že potrkali na moja vrata.”
“Če smo do leta 2005 govorili o močni hekerski skupnosti, se je danes ta razpršila, morda celo izginila.” – Gorazd Božič, vodja SI-CERTA
Sebastjanovi starši niso vedeli, kaj počne, doma so opazili le črne računalniške ekran.
“V šoli sem imel med laboratoriskimi vajami prižganih pet računalnikov, ki so skenirali omrežja. Ko sem prišel z malice, sem pogledal, kam vse so vdrli. Učitelji temu niso mogli slediti.”
Režiser filma Blaž Završnik si je hekerje predstavljal kot osebe, ki so socialno neprilagojene, zaprte vase in ki seveda nosijo očala, a so ga ti zelo presenetili.
“Hekerji so relativno odprti ljudje, ekstremno inteligentni, glede pogledov in odzivov na določene stvari pa izredno specifični. Prav tako so vizualno netipično hekerski.”
Pa sporočilo filma? “Naučite se pohekati tako, da boste stvari razumeli in odkrili nove rešitve.”
468 epizod
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Kako se je hekerska skupnost spremenila skozi leta v pogovoru z vodjo odzivnega centra SI – CERT Gorazdom Božičem, režiserjem filma Hekerji Blažem Završnikom in nekdanjim hekerjem Sebastjanom Štuclom.
"Privlačno je poveličevanje hekerja kot borca proti sistemu. Delno drži, a velikokrat gre za vandalizem in krajo denarja. Heker bo vedno ostal sam proti sistemu."
Dokumentrani film Hekerji prikazuje nastanek in evolucijo hekerske skupnosti v Sloveniji. V njem so tako nastopili tudi štirje slovenski hekerji, trije so svoj obraz na velikem platnu tudi pokazali. Med njimi Sebastjan Štucl, ki je hekal do 18. leta.
“Od hekanja nisem imel nobene finanče koristi, hekal sem, ker sem pač lahko in ker je bil v tistih časih to način, s katerim si pridobil največ tehničnega znanja. To sem počel do 18. leta, potem so že potrkali na moja vrata.”
“Če smo do leta 2005 govorili o močni hekerski skupnosti, se je danes ta razpršila, morda celo izginila.” – Gorazd Božič, vodja SI-CERTA
Sebastjanovi starši niso vedeli, kaj počne, doma so opazili le črne računalniške ekran.
“V šoli sem imel med laboratoriskimi vajami prižganih pet računalnikov, ki so skenirali omrežja. Ko sem prišel z malice, sem pogledal, kam vse so vdrli. Učitelji temu niso mogli slediti.”
Režiser filma Blaž Završnik si je hekerje predstavljal kot osebe, ki so socialno neprilagojene, zaprte vase in ki seveda nosijo očala, a so ga ti zelo presenetili.
“Hekerji so relativno odprti ljudje, ekstremno inteligentni, glede pogledov in odzivov na določene stvari pa izredno specifični. Prav tako so vizualno netipično hekerski.”
Pa sporočilo filma? “Naučite se pohekati tako, da boste stvari razumeli in odkrili nove rešitve.”
Jonas Žnidaršič o tiskanju 3D-mask, ranljivosti tehnoloških rešitev za videosestanke in Twitterju, ki daje občutek, da promovira le še politične stranke.
Maruša, Anže in Gorazd Božič (SI CERT) o spletni varnosti pri delu od doma in nadzoru v času koronavirusa.
Ob novici, da sta Netflix in Youtube v Evropi znižala privzeto ločljivost pretočnih vsebin in ker polovica sveta dela od doma, se sprašujemo kako obremenjen je internet. V debati z Marušo in Anžetom sodeluje novinar Matjaž Ropret, urednik portala Tehnozvezdje.
Koliko naših podatkov podjetja zahtevajo za delovanje aplikacij? Maruša, Anže in dr. David Jelenc z odbitimi poslušalci prebirajo drobni tisk mobilnih operacijskih sistemov
Maruša, Anže in Pika Šarf z odbitimi poslušalci tokrat prebirajo drobni tisk podjetja Google. Ugotavljajo, da je uporabniku prijazen in razumljiv, a tudi kratek, zagotovo so torej uporabnikom kaj prikrili in zamolčali.
Odbita do bita namesto vas bere drobni tisk tehnoloških podjetij in odgovarja na vprašanje: Kaj vse podjetja počnejo z našimi podatki in fotografijami? Maruša, Anže in gostja Pika Šarf z odbitimi poslušalci tokrat prebirajo drobni tisk podjetja Facebook.
Drobni tisk tehnoloških podjetij je pomemben za našo varnost in zasebnost na spletu. Zakaj je potem napisan tako, da ga nihče ne razume ter tako dolg in dolgočasen, da ga nihče ne bere? V uvodni epizodi mini serije Drobni tisk v odbitem studiu gostuje Pika Šarf, mlada raziskovalka Inštituta za kriminologijo.
Kljub številnim tehnološko naprednim rešitvam in brezžičnim tehnologijam na trgu vlada zmeda, ker nimamo enotnega standarda za vse naše pametne naprave. Smo s standardom USB C korak bližje enotni rešitvi? Kako se je USB razvijal in kam gre razlaga dr. Patricio Bulić s Fakultete za računalništvo in informatiko.
V zadnjem delu miniserije o trikih za dobro in všečkano fotografijo in Instagram trendih za leto 2020.
V drugem delu miniserije o vplivu sodobne tehnologije na fotografijo razmišlja fotografinja Instagram generacije Urša Premik.
Včasih je bila fotografija predvsem umetnost, danes je tesno ob fotografiji tehnologija. V prvem delu miniserije o spremembah v zadnjem desetletju razmišlja fotograf Borut Peterlin.
V ZDA se je zaključil 54. CES, največji sejem zabavne elektronike na svetu. Iz Las Vegasa se oglaša novinar Lucijan Zalokar.
Kakšne novice in kateri ljudje so zaznamovali tehnološko leto 2019? Z Marušo in Anžetom razmišljata Urška Henigman in Matjaž Ropret.
Maruša in Anže v zadnji letošnji epizodi tradicionalno testirata telefone leta 2019. Ugotavljata, da najdražji niso več najboljši ali vsaj ne najbolj smotrni nakupi, se navdušujeta nad upogljivimi zasloni in se sprašujeta kako na trg vpliva spor med ZDA in podjetjem Huawei.
Odbita do bita se loteva maratonskega gledanja televizijskih nadaljevank in filmov. Se konkurenca Netflixa vrača k navadam linearne televizije? Trende gledanja serij in filmov komentirata Ana Jurc in Igor Harb
Slovenski tiskovni agenciji pri pisanju novic že pomaga robot Stanko. So novinarji v tekmi z roboti? Odbita do bita se je iz studia preselila na oder festivala Naprej/Forward. Gost epizode je Aljoša Rehar,vodja skupine za digitalno strategijo na STA-ju.
Deep fake tehnologija ali globoka videomanipulacija cilja na naša čustva, na strah, ne pa na razum. Gost epizode je dr. Igor Vobič s Fakultete za družbene vede
Če lahko nekomu zamenjaš obraz, to lahko pomeni konec videogradiva med dokazi, a videomanipulacija (deep fake) je veliko več. Sogovornik: Žiga Emeršič, Laboratorij za računalniški vid FRI
James Thompson, svetovni znani razvijalec aplikacij o popularnosti temnega načina na mobilnih telefonih.
ASMR je postal globalni hit! Ustvarjalci video vsebin imajo na Youtubu milijone ogledov, zvoki, ki jih ustvarjajo s šepetanjem ali božanjem predmetov obljubljajo sprostitev in lažji spanec.
Neveljaven email naslov