Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Razkritje prvega primera prirejanja izida v danskem nogometu ali o desetletju zamolčanih spolnih škandalih v danski Rimskokatoliški cerkvi. To je le nekaj odmevnih zgodb, ki jih je danska javnost izvedela zaradi poglobljenega dela preiskovalne novinarke Eve Jung, ki je s kolegi iz Berlingske odgovorna tudi za projekt, ki je letos prejel tako skandinavsko kot tudi svetovno nagrado na področju podatkovnega novinarstva. Imenuje se sporet oziroma tracked. V oddaji ga je Eva Jung predstavila ob pomoči Mihe Pongraca in Maruše Kerec.
Koliko in kaj lahko obveščevalne službe in hekerji z nadzorom metapodatkov in ne samo konkretnih vsebin izvedo o nadzorovanem človeku?
Razkritje prvega primera prirejanja izida v danskem nogometu ali o desetletju zamolčanih spolnih škandalih v danski Rimskokatoliški cerkvi. To je le nekaj odmevnih zgodb, ki jih je danska javnost izvedela zaradi poglobljenega dela preiskovalne novinarke Eve Jung, ki je s kolegi iz Berlingske odgovorna tudi za projekt, ki je letos dobil tako skandinavsko kot tudi svetovno nagrado na področju podatkovnega novinarstva. Imenuje se #sporet oziroma Tracked.
V njem je skupaj s sodelavcem Larsom Noerbrom pokazala, koliko in kaj vse lahko obveščevalne službe, tudi z nadzorom metapodatkov in ne samo konkretnih vsebin, izvedo o nadzorovanem človeku. Za testna zajčka pa so pri Berlingske uporabili kar dva mlada politika, ki sta z uporabo raznih aplikacij in spletnega nakupovanja na spletu pustila precej odtisov.
“Pred začetkom projekta veliko ljudi na Danskem sploh ni vedelo, kaj so metapodatki. Če pa so vedeli, so samo zamahnili z roko, češ, saj ne delam nič narobe!”
– Eva Jung
#sporet
foto: Berlingske
Pri Berlingske so zbirali podatke o mladih politikih s pomočjo programske opreme, ki je dostopna prav vsakomur, ne samo obveščevalnim službam. Nato so jih obdelali in prikazali v zanimivih infografikah.
Rezultat? Da moramo biti pri uporabi spleta previdni, saj nam lahko sledijo vsepovsod, zdaj denimo otroke, ki v svet digitalnega komuniciranja vstopajo že zelo zgodaj, opozarjajo že vzgojiteljice v danskih vrtcih in šolah. Svoje navade pa so spremenili tudi avtorji projekta.
“Nenehno spreminjam gesla, čeprav mi to povzroča kup preglavic, saj si jih težko zapomnim.”
– Eva Jung
468 epizod
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Razkritje prvega primera prirejanja izida v danskem nogometu ali o desetletju zamolčanih spolnih škandalih v danski Rimskokatoliški cerkvi. To je le nekaj odmevnih zgodb, ki jih je danska javnost izvedela zaradi poglobljenega dela preiskovalne novinarke Eve Jung, ki je s kolegi iz Berlingske odgovorna tudi za projekt, ki je letos prejel tako skandinavsko kot tudi svetovno nagrado na področju podatkovnega novinarstva. Imenuje se sporet oziroma tracked. V oddaji ga je Eva Jung predstavila ob pomoči Mihe Pongraca in Maruše Kerec.
Koliko in kaj lahko obveščevalne službe in hekerji z nadzorom metapodatkov in ne samo konkretnih vsebin izvedo o nadzorovanem človeku?
Razkritje prvega primera prirejanja izida v danskem nogometu ali o desetletju zamolčanih spolnih škandalih v danski Rimskokatoliški cerkvi. To je le nekaj odmevnih zgodb, ki jih je danska javnost izvedela zaradi poglobljenega dela preiskovalne novinarke Eve Jung, ki je s kolegi iz Berlingske odgovorna tudi za projekt, ki je letos dobil tako skandinavsko kot tudi svetovno nagrado na področju podatkovnega novinarstva. Imenuje se #sporet oziroma Tracked.
V njem je skupaj s sodelavcem Larsom Noerbrom pokazala, koliko in kaj vse lahko obveščevalne službe, tudi z nadzorom metapodatkov in ne samo konkretnih vsebin, izvedo o nadzorovanem človeku. Za testna zajčka pa so pri Berlingske uporabili kar dva mlada politika, ki sta z uporabo raznih aplikacij in spletnega nakupovanja na spletu pustila precej odtisov.
“Pred začetkom projekta veliko ljudi na Danskem sploh ni vedelo, kaj so metapodatki. Če pa so vedeli, so samo zamahnili z roko, češ, saj ne delam nič narobe!”
– Eva Jung
#sporet
foto: Berlingske
Pri Berlingske so zbirali podatke o mladih politikih s pomočjo programske opreme, ki je dostopna prav vsakomur, ne samo obveščevalnim službam. Nato so jih obdelali in prikazali v zanimivih infografikah.
Rezultat? Da moramo biti pri uporabi spleta previdni, saj nam lahko sledijo vsepovsod, zdaj denimo otroke, ki v svet digitalnega komuniciranja vstopajo že zelo zgodaj, opozarjajo že vzgojiteljice v danskih vrtcih in šolah. Svoje navade pa so spremenili tudi avtorji projekta.
“Nenehno spreminjam gesla, čeprav mi to povzroča kup preglavic, saj si jih težko zapomnim.”
– Eva Jung
V Sloveniji sta na voljo mednarodni platformi Netflix in Disney +, ki v številnih državah ponujata tujo videoprodukcijo brez lokalnih podnapisov. Odbita do bita ugotavlja, da nista edini korporaciji na trgu, ki ne marata slovenščine, in išče razloge za (nelogične) odločitve vodstva. Kakšna je odgovornost plačnikov naročnine in kakšna države? Kaj odgovarjajo na Netflixu in po kakšnem ključu prevajajo serije in filme?
Od Ljubljene, prek Londona in Toronta do Stanforda in Harvarda. O raziskovanju redkih bolezni, o zahtevnih študentih, o (ne)varnosti podatkov in o sodelovanju z Naso. Maruša in Anže v zadnji epizodi sezone klepetata z dr. Marinko Žitnik. Je doktorica računalništva in prva Slovenka, ki je postala profesorica na ugledni ameriški Univerzi Harvard.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Starlink ni tehnološka novost, je pa satelitov, ki ponujajo pokritost z internetom v 33 državah, vedno več. Kaj (tudi v Slovenijo) prinaša tehnologija podjetja Space X in koga moti? Zakaj nas debate o internetu, ki si ga lastijo zasebna podjetja, morajo skrbeti? dr. Boštjan Batagelj, ki raziskuje in opazuje mobilna omrežja, po dveh letih izpostavlja prednosti in kritike uporabe omrežja 5G, ki ga ponujajo tudi operaterji v Sloveniji in odgovarja na vprašanje, kam so izginile teorije zarote?
Simon Belak je bil eden prvih inženirjev podjetja Metabase v Silicijevi dolini, tehnični direktor podjetja Go Opti, je soustanovitelj Hekovnika, danes pa tudi svetovalec različnim podjetjem. Komentiramo aktualno dogajanje v Ukrajini, Rusi so v mestu Melitopolj zasegli kmetijsko mehanizacijo podjetja John Deere, ki je stroje izklopilo na daljavo. Podjetje sicer ne slovi po dobrodelnosti, si lasti veliko količino podatkov in kmetom ne dovoli posega v stroj brez pooblaščenih oseb podjetja. Spominjamo se še iPoda, 21 let starega izdelka, ki je spremenil način poslušanja glasbe. Apple je najavil, da se od njega poslavljajo in ga umikajo iz proizvodnje.
Lani sprejeti 25. splošni komentar o pravicah mladih v digitalni družbi obravnava številna vprašanja. Pomemben je tudi zato, ker je nastajal ob pomoči otrok in mladostnikov, ki se zavedajo pomembnosti kibernetske varnosti, a si želijo in zahtevajo tudi pravico do preživljanja prostega časa na spletu.
Davorin Pavlica je oblikovalec spletnih strani, podkaster in tviteraš. Debatiramo o tem, kakšen bo Twitter po tem, ko ga je za 44 milijard dolarjev kupil podjetnik Elon Musk? Zagovorniki verjamejo v odprt prostor z različnimi mnenji brez moderacije, kritiki pravijo, da je Elon Musk grožnja za demokracijo. Zvezdniki in vidne javne osebnosti pozivajo uporabnike, naj račun izbrišejo, uporabniki pa se, kot pri vsaki veliki novici, odzivajo z memi in šalami na račun Twitterja in Muska. Odgovarjamo na vprašanje poslušalca Blaža, ki bi zaradi želje po več zasebnosti zamenjal brskalnik Firefox. Kakšen je Brave in zakaj (ne)shranjevati gesla v brskalnik?
Zakaj so cene letalskih kart lahko različne, če jih iščete na dveh različnih lokacijah? Kako bi bil lahko algoritem pravičnejši ob tem, da sta njegovi nalogi sledenje in opazovanje uporabnikov? Neja Berger je diplomirana filmska in televizijska montažerka in novinarka Radia Študent. V magistrski nalogi se ukvarja z vplivom tehnologije na družbeno realnost. V Odbiti razmišlja o algoritmični odgovornosti in podjetjih, ki preprodajajo naše podatke.
Danaja Fabčič Povše je doktorska raziskovalka na Vrije Universiteit Brussel v Belgiji, ukvarja se z etičnimi vidiki novih tehnologij v biomedicinski znanosti. S Slovenijo jo povezujejo tudi tehnologije, ki pomagajo bolnikom z Alzheimerjevo boleznijo. Kakšno je digitalno življenje z demenco, zakaj se tako redko pogovarjamo o tehnologijah za starejše, kako jih približati in kako jim kljub varnostnim pomislekom dvigniti priljubljenost? Evropska unija nima veliko možnosti, ko sprejema zakonodajo, so se pa izzivi e-zdravja spremenili zaradi pandemije. Obstoječa zakonodaja je postopke in delo ovirala, čeprav si e-zdravstvo predstavljamo kot elektronsko, čezmejno in dostopno. "Izjeme vseeno obstajajo in Evropa je lahko vzgled," pravi sogovornica.
Frances Haugen, ki je zaradi nestrinjanja s politiko delovanja Facebooka pustila službo in postala žvižgačka, je nagovorila slovensko občinstvo. Omenila je tudi slovenske parlamentarne volitve in vpliv Facebooka na demokracijo. Podjetje Meta obtožuje cenzure in slabe moderacije vsebin in trdi, da bi lahko ravnali drugače. Pravi, da se zaposleni zavedajo škode, ki jo povzročajo s spremembo algoritma, ki izpostavlja ekstremne in nasilne ideje.Kako razsežne so posledice dejstva, da Facebook nagrajuje le všečke in ekstreme? Se lahko proti dezinformacijam borimo z jezikovno pravičnostjo? Zakaj je podjetje Meta grožnja demokraciji? Komentira novinar Lenart J. Kučić. Objavo in obdelavo posnetkov je Valu 202 dovolil zavod Vsak, ki je skupaj z Inštitutom Državljan D in Inštitutom za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani organiziral dogodek.
Ne, to ni konzola Microsofta, Sonyja in Nintenda, ki kraljujejo na tem področju. Steam Deck je drugačen, z odprtim ekosistemom in zato zanimiv za igričarski trg. Zakaj takšno navdušenje in kakšna je uporabniška izkušnja? Luka Marčetič pravi, da je umetnost namenjena ljudem, ne glede na to, kje ali kdaj jo spremljajo. Komentiramo odločitev velikanov, da filmske uspešnice prvega predvajanja ne doživijo na velikem platnu v kinodvoranah, ampak na platformah za pretočno predvajanje. Modna muha, pocovidni časi ali smernica, ki bo obstala?
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Do Facebooka, Twitterja, Instagrama in nekaterih medijev v Rusiji v tem trenutku ne morete dostopati po običajni poti. Lahko pa prek omrežja Tor. Kaj je Tor, koliko znanja potrebujemo za dostop do prepovedanih omrežij in zakaj se Rusija lahko odklopi od svetovnega spleta? Razpravljamo tudi o izrazih, ki so se v javnosti pojavili zaradi vojne v Ukrajini: kaj je kibernetska vojna in kdo so hektivisti, čeprav strokovnjaki pravijo, da se je prva prava kibernetska vojna že zgodila ob prevzemu Krima, ko so ruski hekerji četrtini prebivalcev Ukrajine izklopili električno omrežje.
Seznam tehnoloških gigantov, ki se oglašajo zaradi ruskega napada na Ukrajino, je dolg in se hitro dopolnjuje. Tehnološka podjetja so sprejela številne sankcije. Z dr. Davidom Jelencem, asistentom Fakultete za računalništvo in informatiko, debatiramo o odločitvi Appla in Googla, ki sta v svojih zemljevidih onemogočila spremljanje prometa v Ukrajini, da ne bi sodelovala v vojni. Tik pred prvim napadom 24. februarja so namreč uporabniki na Googlovih zemljevidih opazili gnečo na rusko-ukrajinski meji. Razveselimo se napovedi, da bodo androidni telefoni ponujali večletno varnostno podporo, in gledamo v prihodnost s hroščem iz leta 2038.
Raziskovalka Nina Pejič tokrat o temah, ki jih za Zahodu že poznamo, zato se sprašujemo, kako se jih loteva Vzhod? Na Kitajskem Facebooka ni, ima pa ideje o metaverzumu podjetje Baidu. Kaj prinaša uporabnikom, razen težav, saj so številne aplikacije že umaknili zaradi zapletov pri varnosti. Kakšen je, kljub prepovedi kriptovalut, kitajski trg NFT-jev in kakšne možnosti za uspeh ima kitajska državna digitalna valuta Renminbi?
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Igričarska industrija je v vrhu zabavnih industrij. Dobički so se od leta 2019 dvignili za okoli 20%. Jurij Kristan, tehnološki novinar in opazovalec industrije videoiger, pravi, da videoigre niso nujno škodljive za uporabnika in izpostavlja igre, ki nam pomagajo prebroditi izolacijo. Komentiramo tudi afero legendarnega podjetja Blizzard, ki se sooča s tožbami zaradi spolnega nadlegovanja in raznimi oblikami diskriminacije. Odmevna novica je vzpodbudila prve velike stavke in oblikovanje sindikatov v ZDA v igričarskem svetu.
Center za preiskovalno novinarstvo Oštro skupaj z več kot 80 neodvisnimi organizacijami ugotavlja, da je Youtube med glavnimi krivci za širjenje dezinformacij na spletu. Zakaj se niso lotili Facebooka ali Twitterja in kaj lahko dosežejo s pismom Youtubu? Boj z dezinformacijami se je tudi v Sloveniji v zadnjih dveh letih zaostril, kako jih prepoznati in s katerimi orodji se jih uspešno lotevajo preiskovalni novinarji? Odbita do bita gosti preiskovalno novinarko Katarino Bulatović. Zapiski in vse povezave te epizode so na val202.si/odbita
Pri nakupu monitorja, telefona ali televizorja se za določeno znamko in model lahko odločimo (zgolj) na podlagi zaslona. Postjajo namreč več bolj pomembni in napredni, nove različice bi lahko bile prijaznejše tudi do baterije telefona. Spominjamo se predstavitve prvega iPhona, ki praznuje 15 let in je spremenil telefonski trg in se igramo z besedno igro, ki je obnorela svet.
Ministrstvo za javno upravo je v začetku januarja predstavilo sistem UeNaročanje, ki odpravlja dolge vrste ljudi pred upravnimi enotami. Kmalu po zagonu aplikacije so jo umaknili zaradi varnostne luknje v sistemu (SQL injection), ki bi lahko povzročila krajo osebnih podatkov in nepooblaščenim osebam dovolila spreminjanje, brisanje ali vnašanje podatkov. Tadej Hren (SI-CERT) tudi o največji in najresnejši grožnji kibernetski varnosti zadnjih let. Kritična ranljivost knjižnice Log4j je ogrožala več kot tri milijarde naprav po vsem svetu. Zapiski in vse povezave te epizode so na val202.si/odbita
Neveljaven email naslov
