Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danes mobilnih telefonov še zdaleč ne uporabljamo le za telefoniranje in pošiljanje kratkih sporočil. Več tehnologije pa pomeni tudi več tveganja. Tokrat so potrošniške organizacije na testu preizkusile devet namenskih aplikacij za zaščito pred virusi in hekerskimi napadi na telefonih.
Da bi se izognili virusom in hekerskim vdorom na mobilne telefone, so potrošniške organizacije testirale devet namenskih aplikacij za zaščito pametnih telefonov, vendar rezultati niso bili zadovoljivi: “Podjetja sicer ponujajo zaščito, a je ta slabša in manj učinkovita kot pri računalnikih”, razlaga Boštjan Okorn iz Zveze potrošnikov Slovenije.
“Podobno kot pri računalniku se telefon, ki ima virus začne čudno obnašati, njegovo delovanje se upočasni, kakšne stvari pa lahko ostanejo popolnoma skrite.” – Boštjan Okorn
Le ena izmed aplikacij se je torej izkazala pri iskanju ukradenega telefona. Ta ne omogoča samo tega, da zlahka najdemo telefon, ampak tudi brisanje podatkov v njem, še prej pa celo izdelavo varnostne kopije. Edino, na kar mora biti uporabnik pozoren, je, da prilagodi vse nastavitve, preden mu telefon ukradejo.
Za letno licenco, s katero naj bi pametni telefon zavarovali, moramo odšteti približno od 10 do 30 evrov. Pa vendar se pred virusi lahko dovolj učinkovito zavarujemo tudi brez nje: “Sam na telefonu nimam nobene aplikacije za začito pred virusi in hekrskimi vdori, pazim, kaj naložim na telefon”, dodaja Okorn.
“Zaradi vdora na telefon se na nas ne obrne veliko ljudi. To se zgodi, ko se uporabnikom zdi, da imajo na telefonu nameščeno Spyware. Gre za napako v delovanju telefona ali nameščenih aplikacij.” – SICERT
Aplikacijo za sledenja lahko naloži tretja oseba samo v primeru fizičnega dostopa do našega telefona, možno pa je tudi, da bi si uporabnik sam nepremišljeno naložil kakšno sledilno aplikacijo, ki bi bila zamaskirana kot neškodljiva. V tem primeru velja nasvet, nalagajmo samo aplikacije iz preverjenih virov (Google Play Store, iStore). Če sumimo, da imamo na telefonu škodljive aplikacije, bo pomagalo, da ga ponastavimo na tovarniške nastavitve.
468 epizod
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Danes mobilnih telefonov še zdaleč ne uporabljamo le za telefoniranje in pošiljanje kratkih sporočil. Več tehnologije pa pomeni tudi več tveganja. Tokrat so potrošniške organizacije na testu preizkusile devet namenskih aplikacij za zaščito pred virusi in hekerskimi napadi na telefonih.
Da bi se izognili virusom in hekerskim vdorom na mobilne telefone, so potrošniške organizacije testirale devet namenskih aplikacij za zaščito pametnih telefonov, vendar rezultati niso bili zadovoljivi: “Podjetja sicer ponujajo zaščito, a je ta slabša in manj učinkovita kot pri računalnikih”, razlaga Boštjan Okorn iz Zveze potrošnikov Slovenije.
“Podobno kot pri računalniku se telefon, ki ima virus začne čudno obnašati, njegovo delovanje se upočasni, kakšne stvari pa lahko ostanejo popolnoma skrite.” – Boštjan Okorn
Le ena izmed aplikacij se je torej izkazala pri iskanju ukradenega telefona. Ta ne omogoča samo tega, da zlahka najdemo telefon, ampak tudi brisanje podatkov v njem, še prej pa celo izdelavo varnostne kopije. Edino, na kar mora biti uporabnik pozoren, je, da prilagodi vse nastavitve, preden mu telefon ukradejo.
Za letno licenco, s katero naj bi pametni telefon zavarovali, moramo odšteti približno od 10 do 30 evrov. Pa vendar se pred virusi lahko dovolj učinkovito zavarujemo tudi brez nje: “Sam na telefonu nimam nobene aplikacije za začito pred virusi in hekrskimi vdori, pazim, kaj naložim na telefon”, dodaja Okorn.
“Zaradi vdora na telefon se na nas ne obrne veliko ljudi. To se zgodi, ko se uporabnikom zdi, da imajo na telefonu nameščeno Spyware. Gre za napako v delovanju telefona ali nameščenih aplikacij.” – SICERT
Aplikacijo za sledenja lahko naloži tretja oseba samo v primeru fizičnega dostopa do našega telefona, možno pa je tudi, da bi si uporabnik sam nepremišljeno naložil kakšno sledilno aplikacijo, ki bi bila zamaskirana kot neškodljiva. V tem primeru velja nasvet, nalagajmo samo aplikacije iz preverjenih virov (Google Play Store, iStore). Če sumimo, da imamo na telefonu škodljive aplikacije, bo pomagalo, da ga ponastavimo na tovarniške nastavitve.
Po sodbi sodišča EU mora Google ugoditi zahtevam posameznikov, naj se med rezultati iskanja ne pojavljajo njihovi osebni podatki. O pravici do pozabe oziroma izbrisa z Jeffom Jarvisom in mag. Andrejem Tomšičem.
Valovska spletna ekipa se je v soboto odpravila v Trboje, kjer so se že osmič zbrali slovenski spletni profesionalci. Webmaster piknik je tisti dan v letu, ko se ljudje z interneta srečajo v živo, že nekaj let pa piknik ni namenjen samo webmasterjem, ampak vsem, ki se ukvarjajo z internetom in povezanimi tehnologijami.Pogovarjali smo se s številnimi tviteraši, programerji, novinarji, dizajnerji in drugimi spletnimi profesionalci. Slišali jih boste v oddaji Odbita do bita, tema pogovora bo seveda internet!
Povezovanje na javna brezžična omrežja (WiFi) z mobilnimi napravami je postalo vsakdanje opravilo. Vendar pri tem radi pozabljamo tudi na varnost svojih podatkov, ki jih delimo, in aplikacij, ki jih uporabljamo. Po spletu lahko tudi najdemo več nasvetov, kako se zavarovati pred prestrezanjem podatkov. V tokratni oddaji Odbita do bita smo spoznali, kako vam lahko spletni kriminalci življenje postavijo na glavo in kako se zavarovati na javnih brezžičnih omrežjih.
Področje avtomatske prepoznave govora in sintetizatorjev govora je v zadnjih nekaj letih doživelo razcvet. Zaradi učinkovitih orodij, ki angleški govor prepoznavajo z izredno visoko, skoraj stoodstotno natančnostjo, so se vsi večji proizvajalci mobilne telefonije, tabličnih računalnikov in skratka tehnoloških rešitev vseh vrst začeli posluževati glasovnih ukazov v vse večji meri. A pri tem uporabniki, ki izhajamo iz slovensko govorečega okolja, naletimo na težavo – učinkovitega programa za splošno rabo, ki bi prepoznaval govorjeno slovenščino, zaenkrat še ni.
Odbita do bita tokrat raziskuje viralnost na spletu. Je uspeh viralnega videa res odvisen samo od smešne ali neumne vsebine? Viralne spletne trende doma in v tujini opisuje gost oddaje Jure Leskovec, profesor računalništva na ameriškem Stanfordu.
Z direktorjem družabnih omrežij v eni izmed oglaševalskih agencij iz Londona Jamesom Whatleyjem smo se pogovarjali o vedno večjem uvajanju oglaševanja v družabnih omrežjih.
Založba Goga je s podporo Javne agencije za knjigo ustvarila aplikacijo za androide imenovano Slovenian Literature, s pomočjo katere lahko tuji založniki dobijo informacije o slovenskih avtorjih in vpogled v vzorčne prevode njihovih knjig.
Na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko ta teden potekajo osmi Dnevi industrijske robotike. Ta veja robotike je z nami že več kot 50 let – od leta 1961, v minulih desetletjih pa je močno olajšala industrijsko proizvodnjo in pocenila številne dobrine. V prostorih fakultete si je mogoče ogledati sedem tovrstnih robotov in še dva prototipa, vse pa so v nekajmesečnem delu zasnovali študentje sami. Med drugim roboti z obiskovalci igrajo namizni hokej in košarko, pečejo vaflje in za kozarec pijače lovijo nasmehe. V oddaji Odbita do bita skupaj z Majo Ratej opišemo v naslednjih minutah.
Facebook znova uvaja spremembe. Predstavljamo nov iskalnik – Graph Search, ki vam olajša iskanje skupnih interesov, prijateljev in priljubljenih destinacij. O prednostih in slabostih bomo razpravljali s komunikologom Domnom Savičem in državno nadzornico za varstvo osebnih podatkov Evo Kalan.
South by South West je eden pomembnejših ameriških festivalov, saj pritegne pozornost filmske, glasbene in tehnološke industrije. Austin v Texasu ima tako zavidljivo mesto na zemljevidu inovacij. Tja hitijo vsi tehnološki velikani in evangelisti nove digitalne realnosti. Med njimi je bil tudi Slovenec Andraž Tori.
V Laboratoriju za umetno inteligenco na Fakulteti za računalništvo in informatiko so v sodelovanju s Kliničnim oddelkom za bolezni živčevja z Nevrološke klinike v Ljubljani razvili e-storitev in mobilno aplikacijo ParkinsonCheck.
Kartica Urbana se seli na mobilne telefone in prinaša številne prednosti uporabe LPPja, Biciklja, parkirišč itd. Še preden smo jo uporabniki dobili v roke je aplikacija prejela prestižno nagrado MasterCard Transport Ticketing Award za najuspešnejši program in sistem mobilnega zaračunavanja in upravljanja vozovnic.
Bi lahko računalniki kdaj prav zares mislili kot ljudje? "Primerjajva nas in podmornice. Ljudje lahko plavamo, toda, ali plavajo tudi podmornice?" Tako nam je na vprašanje, ali bodo računalniki kdaj mislili, odgovoril Kerrie Holley, eden vodilnih strokovnjakov družbe IBM, ki je pred kratkim gostoval v Sloveniji. "Podmornice seveda ne plavajo, a kljub temu lebdijo in se premikajo v vodi in s tem ustvarjajo iluzijo plavanja. Plavajo pa ne." In podobno bo tudi s superračunalniki ...
Zimski Soči bo tudi v znamenju Twitterja, v 140 znakih se bodo oglašali številni slovenski športniki, na čelu z Anžetom Kopitarjem in Tino Maze. Kakšna so pravila in omejitve olimpijskega tvitanja, kdo so globalni zvezdniki športne tvitosfere, kako bomo tvitali za naše ...
Ob deseti obletnici Facebooka znanstveniki s Princetona napovedujejo njegov skorajšnji zaton. Raziskavo komentira dr. Marko Milosavljević s FDV.
Brian Kaas je ilustrator v podjetju Google. Če znamka še ni na vrhu najmočnejših, pa je zagotovo ena izmed najbolj igrivih. Kaas je del ekipe Google Doodle, ki pripravlja priložnostne različice logotipa. Pred dnevi je narisal Kekca, ki je krasil slovensko različico priljubljenega iskalnika.
Pametni telefoni so del našega vsakdana, in aplikacije tudi. Ne bomo povzdigovali pametnih mobilcev ali bognedaj pretiravali glede njihove uporabnosti, spomnili pa bomo na nekaj najbolj uporabnih orodij oziroma aplikacij, ki jih uporabljajo novinarji oddaje Odbita do bita. Brez katere pa vam živeti ni?
Tiskani časopisi so razmeroma varni proti izmišljenim novicam, ne pa tudi splet. Strica Kim Jong Una niso pojedli sestradani psi, satelit ni posnel čudovite fotografije Evrope ob vstopu v novo leto, sneg ni prekril piramid v Egiptu in slovenska policija ni obiskala punce zaradi tvita o nutelli. Zakaj spletni mediji takšne zgodbe vendarle objavljajo? Kaj pa če je vse izmišljeno? O trendih in neizmerni želji po viralnosti razmišlja bloger in kolumnist Aljaž Pengov Bitenc.
Mobilne naprave in njihovi prav tako mobilni lastniki soustvarjajo primerno okolje in trenutek za širitev ponudbe podcastov – tudi domačih. O vse bolj pestri krajini slovenskih podcastov govorijo njihovi neodvisni avtorji.
Arhiv RTV Slovenija je stopil v novo dimenzijo. O novostih in izobljšavah Luka Zebec, vodja multimedijskega centra RTV Slovenija.
Neveljaven email naslov