Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danes mobilnih telefonov še zdaleč ne uporabljamo le za telefoniranje in pošiljanje kratkih sporočil. Več tehnologije pa pomeni tudi več tveganja. Tokrat so potrošniške organizacije na testu preizkusile devet namenskih aplikacij za zaščito pred virusi in hekerskimi napadi na telefonih.
Da bi se izognili virusom in hekerskim vdorom na mobilne telefone, so potrošniške organizacije testirale devet namenskih aplikacij za zaščito pametnih telefonov, vendar rezultati niso bili zadovoljivi: “Podjetja sicer ponujajo zaščito, a je ta slabša in manj učinkovita kot pri računalnikih”, razlaga Boštjan Okorn iz Zveze potrošnikov Slovenije.
“Podobno kot pri računalniku se telefon, ki ima virus začne čudno obnašati, njegovo delovanje se upočasni, kakšne stvari pa lahko ostanejo popolnoma skrite.” – Boštjan Okorn
Le ena izmed aplikacij se je torej izkazala pri iskanju ukradenega telefona. Ta ne omogoča samo tega, da zlahka najdemo telefon, ampak tudi brisanje podatkov v njem, še prej pa celo izdelavo varnostne kopije. Edino, na kar mora biti uporabnik pozoren, je, da prilagodi vse nastavitve, preden mu telefon ukradejo.
Za letno licenco, s katero naj bi pametni telefon zavarovali, moramo odšteti približno od 10 do 30 evrov. Pa vendar se pred virusi lahko dovolj učinkovito zavarujemo tudi brez nje: “Sam na telefonu nimam nobene aplikacije za začito pred virusi in hekrskimi vdori, pazim, kaj naložim na telefon”, dodaja Okorn.
“Zaradi vdora na telefon se na nas ne obrne veliko ljudi. To se zgodi, ko se uporabnikom zdi, da imajo na telefonu nameščeno Spyware. Gre za napako v delovanju telefona ali nameščenih aplikacij.” – SICERT
Aplikacijo za sledenja lahko naloži tretja oseba samo v primeru fizičnega dostopa do našega telefona, možno pa je tudi, da bi si uporabnik sam nepremišljeno naložil kakšno sledilno aplikacijo, ki bi bila zamaskirana kot neškodljiva. V tem primeru velja nasvet, nalagajmo samo aplikacije iz preverjenih virov (Google Play Store, iStore). Če sumimo, da imamo na telefonu škodljive aplikacije, bo pomagalo, da ga ponastavimo na tovarniške nastavitve.
468 epizod
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Danes mobilnih telefonov še zdaleč ne uporabljamo le za telefoniranje in pošiljanje kratkih sporočil. Več tehnologije pa pomeni tudi več tveganja. Tokrat so potrošniške organizacije na testu preizkusile devet namenskih aplikacij za zaščito pred virusi in hekerskimi napadi na telefonih.
Da bi se izognili virusom in hekerskim vdorom na mobilne telefone, so potrošniške organizacije testirale devet namenskih aplikacij za zaščito pametnih telefonov, vendar rezultati niso bili zadovoljivi: “Podjetja sicer ponujajo zaščito, a je ta slabša in manj učinkovita kot pri računalnikih”, razlaga Boštjan Okorn iz Zveze potrošnikov Slovenije.
“Podobno kot pri računalniku se telefon, ki ima virus začne čudno obnašati, njegovo delovanje se upočasni, kakšne stvari pa lahko ostanejo popolnoma skrite.” – Boštjan Okorn
Le ena izmed aplikacij se je torej izkazala pri iskanju ukradenega telefona. Ta ne omogoča samo tega, da zlahka najdemo telefon, ampak tudi brisanje podatkov v njem, še prej pa celo izdelavo varnostne kopije. Edino, na kar mora biti uporabnik pozoren, je, da prilagodi vse nastavitve, preden mu telefon ukradejo.
Za letno licenco, s katero naj bi pametni telefon zavarovali, moramo odšteti približno od 10 do 30 evrov. Pa vendar se pred virusi lahko dovolj učinkovito zavarujemo tudi brez nje: “Sam na telefonu nimam nobene aplikacije za začito pred virusi in hekrskimi vdori, pazim, kaj naložim na telefon”, dodaja Okorn.
“Zaradi vdora na telefon se na nas ne obrne veliko ljudi. To se zgodi, ko se uporabnikom zdi, da imajo na telefonu nameščeno Spyware. Gre za napako v delovanju telefona ali nameščenih aplikacij.” – SICERT
Aplikacijo za sledenja lahko naloži tretja oseba samo v primeru fizičnega dostopa do našega telefona, možno pa je tudi, da bi si uporabnik sam nepremišljeno naložil kakšno sledilno aplikacijo, ki bi bila zamaskirana kot neškodljiva. V tem primeru velja nasvet, nalagajmo samo aplikacije iz preverjenih virov (Google Play Store, iStore). Če sumimo, da imamo na telefonu škodljive aplikacije, bo pomagalo, da ga ponastavimo na tovarniške nastavitve.
Jonas Žnidaršič o tiskanju 3D-mask, ranljivosti tehnoloških rešitev za videosestanke in Twitterju, ki daje občutek, da promovira le še politične stranke.
Maruša, Anže in Gorazd Božič (SI CERT) o spletni varnosti pri delu od doma in nadzoru v času koronavirusa.
Ob novici, da sta Netflix in Youtube v Evropi znižala privzeto ločljivost pretočnih vsebin in ker polovica sveta dela od doma, se sprašujemo kako obremenjen je internet. V debati z Marušo in Anžetom sodeluje novinar Matjaž Ropret, urednik portala Tehnozvezdje.
Koliko naših podatkov podjetja zahtevajo za delovanje aplikacij? Maruša, Anže in dr. David Jelenc z odbitimi poslušalci prebirajo drobni tisk mobilnih operacijskih sistemov
Maruša, Anže in Pika Šarf z odbitimi poslušalci tokrat prebirajo drobni tisk podjetja Google. Ugotavljajo, da je uporabniku prijazen in razumljiv, a tudi kratek, zagotovo so torej uporabnikom kaj prikrili in zamolčali.
Odbita do bita namesto vas bere drobni tisk tehnoloških podjetij in odgovarja na vprašanje: Kaj vse podjetja počnejo z našimi podatki in fotografijami? Maruša, Anže in gostja Pika Šarf z odbitimi poslušalci tokrat prebirajo drobni tisk podjetja Facebook.
Drobni tisk tehnoloških podjetij je pomemben za našo varnost in zasebnost na spletu. Zakaj je potem napisan tako, da ga nihče ne razume ter tako dolg in dolgočasen, da ga nihče ne bere? V uvodni epizodi mini serije Drobni tisk v odbitem studiu gostuje Pika Šarf, mlada raziskovalka Inštituta za kriminologijo.
Kljub številnim tehnološko naprednim rešitvam in brezžičnim tehnologijam na trgu vlada zmeda, ker nimamo enotnega standarda za vse naše pametne naprave. Smo s standardom USB C korak bližje enotni rešitvi? Kako se je USB razvijal in kam gre razlaga dr. Patricio Bulić s Fakultete za računalništvo in informatiko.
V zadnjem delu miniserije o trikih za dobro in všečkano fotografijo in Instagram trendih za leto 2020.
V drugem delu miniserije o vplivu sodobne tehnologije na fotografijo razmišlja fotografinja Instagram generacije Urša Premik.
Včasih je bila fotografija predvsem umetnost, danes je tesno ob fotografiji tehnologija. V prvem delu miniserije o spremembah v zadnjem desetletju razmišlja fotograf Borut Peterlin.
V ZDA se je zaključil 54. CES, največji sejem zabavne elektronike na svetu. Iz Las Vegasa se oglaša novinar Lucijan Zalokar.
Kakšne novice in kateri ljudje so zaznamovali tehnološko leto 2019? Z Marušo in Anžetom razmišljata Urška Henigman in Matjaž Ropret.
Maruša in Anže v zadnji letošnji epizodi tradicionalno testirata telefone leta 2019. Ugotavljata, da najdražji niso več najboljši ali vsaj ne najbolj smotrni nakupi, se navdušujeta nad upogljivimi zasloni in se sprašujeta kako na trg vpliva spor med ZDA in podjetjem Huawei.
Odbita do bita se loteva maratonskega gledanja televizijskih nadaljevank in filmov. Se konkurenca Netflixa vrača k navadam linearne televizije? Trende gledanja serij in filmov komentirata Ana Jurc in Igor Harb
Slovenski tiskovni agenciji pri pisanju novic že pomaga robot Stanko. So novinarji v tekmi z roboti? Odbita do bita se je iz studia preselila na oder festivala Naprej/Forward. Gost epizode je Aljoša Rehar,vodja skupine za digitalno strategijo na STA-ju.
Deep fake tehnologija ali globoka videomanipulacija cilja na naša čustva, na strah, ne pa na razum. Gost epizode je dr. Igor Vobič s Fakultete za družbene vede
Če lahko nekomu zamenjaš obraz, to lahko pomeni konec videogradiva med dokazi, a videomanipulacija (deep fake) je veliko več. Sogovornik: Žiga Emeršič, Laboratorij za računalniški vid FRI
James Thompson, svetovni znani razvijalec aplikacij o popularnosti temnega načina na mobilnih telefonih.
ASMR je postal globalni hit! Ustvarjalci video vsebin imajo na Youtubu milijone ogledov, zvoki, ki jih ustvarjajo s šepetanjem ali božanjem predmetov obljubljajo sprostitev in lažji spanec.
Neveljaven email naslov