Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Podcast The Heart

28.03.2016


Kaitlin Prest: "Globlje ko segam na ta področja, bolj se zavedam, da ne gre le za mojo zgodbo, ampak da zgodba, ki jo poveš, vpliva tudi na ljudi, ki jih ljubiš."

Sredi marca je na Evropskih radijskih dnevih 1500 udeležencev prisluhnilo razpravam o prihodnosti avdio produkcije. Med govorci je bila tudi Kaitlin Prest, kreativna direktorica in voditeljica večkrat nagrajenega podcasta The Heart. Ta z različnimi serijami naslavlja ljubezen, seks, odnose, čustva.

Tem nikakor ne obravnava plehko, ampak res iskreno, življenjsko in predvsem – z izvirnim upovedovanjem. Za oddajo Movies In Your Head – govori o sanjarjenju, predstavah o prihodnosti, ki jih oblikujemo zgolj na podlagi bežnega stika z osebo – je lani prejela zlato priznanje za nove formate na festivalu Prix Italia.

Kljub nagradam in prehodu od skupnostne radijske postaje v Montrealu, prek obdobja neodvisnosti v New Yorku, do pristopa k mreži Radiotopia, Kaitlin še vedno snema kot včasih.

“Moja spalnica je na vrhu štirinadstropne hipijevske hiše, tako jo imenujem. V hiši živi veliko ljudi. No, na voljo imam garderobno sobo, kar je za Brooklyn nenavadno, ampak imam jo. Na stene in strop te garderobne sobe namestim odeje, pripravim izrez za luč, pripravljeno imam stojalo in mikrofon. Tam snemam.”

Sicer ima z ekipo umetnikov, producentov in oblikovalcev, ki sestavljajo kolektiv podcasta, najet studio, a snemanje v garderobni sobi, pravi, je intimnejše.

“V pisarniškem okolju ne morem biti tako ustvarjalna, vse je nekako sterilnejše. V omari nisem časovno omejena, sama lahko montiram, poslušam glasne posnetke, vso opremo imam na voljo. V studiu, ki ga uporabljajo tudi drugi, pa si v tem smislu bolj omejen.”

Ko razmišlja o razlikah med podcasterji in radijci, najprej pomisli na osebni odnos. Razlika je predvsem v tem, je prepričana, da pri podcastih nagovarjaš eno osebo, ne skupine. Tako se vzpostavlja bolj intimen odnos med poslušalcem in gostiteljem podcasta.

Tudi njen podcast predstavlja novost v načinu upovedovanja. Ni pa edina, med podcasti je najti precej izvirnih, drugačnih, povsem novih načinov podajanja vsebine.

“Zdaj, ko je javnost spet pozorna na avdio, se mi zdi, da se tudi večji medijski igralci znova posvečajo eksperimentiranju z zvokom. To pa vodi k novim načinom razmišljanja o radiu, k novim načinom ustvarjanja.”

Poudarja, da imajo z vsebinami na zahtevo ustvarjalci podcastov več časa, kakovostno produkcijo pa omogočajo tudi nižji stroški, dobri mikrofoni so dostopni.

“Nisem prepričana, da se bodo ipodi in podcasti kot tehnologija ohranili, najbrž bomo doživljali inovacije na področju poslušanja na zahtevo. Pomislite na televizijo. Najbolj priljubljena vrsta so vsebine, ki jih ljudje gledajo prek Netflixa, na ta trg je vstopil tudi Amazon, in menim, da je to pot, po kateri bo šel tudi pripovedni avdio. Morda vsebine ne bodo za plačljivim zidom – ne vem, ali se bo to zgodilo. Vsekakor pa mislim, da na trgu podcastov ne gre za prenapihnjen balon.”


Odbita do bita

468 epizod


Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.

Podcast The Heart

28.03.2016


Kaitlin Prest: "Globlje ko segam na ta področja, bolj se zavedam, da ne gre le za mojo zgodbo, ampak da zgodba, ki jo poveš, vpliva tudi na ljudi, ki jih ljubiš."

Sredi marca je na Evropskih radijskih dnevih 1500 udeležencev prisluhnilo razpravam o prihodnosti avdio produkcije. Med govorci je bila tudi Kaitlin Prest, kreativna direktorica in voditeljica večkrat nagrajenega podcasta The Heart. Ta z različnimi serijami naslavlja ljubezen, seks, odnose, čustva.

Tem nikakor ne obravnava plehko, ampak res iskreno, življenjsko in predvsem – z izvirnim upovedovanjem. Za oddajo Movies In Your Head – govori o sanjarjenju, predstavah o prihodnosti, ki jih oblikujemo zgolj na podlagi bežnega stika z osebo – je lani prejela zlato priznanje za nove formate na festivalu Prix Italia.

Kljub nagradam in prehodu od skupnostne radijske postaje v Montrealu, prek obdobja neodvisnosti v New Yorku, do pristopa k mreži Radiotopia, Kaitlin še vedno snema kot včasih.

“Moja spalnica je na vrhu štirinadstropne hipijevske hiše, tako jo imenujem. V hiši živi veliko ljudi. No, na voljo imam garderobno sobo, kar je za Brooklyn nenavadno, ampak imam jo. Na stene in strop te garderobne sobe namestim odeje, pripravim izrez za luč, pripravljeno imam stojalo in mikrofon. Tam snemam.”

Sicer ima z ekipo umetnikov, producentov in oblikovalcev, ki sestavljajo kolektiv podcasta, najet studio, a snemanje v garderobni sobi, pravi, je intimnejše.

“V pisarniškem okolju ne morem biti tako ustvarjalna, vse je nekako sterilnejše. V omari nisem časovno omejena, sama lahko montiram, poslušam glasne posnetke, vso opremo imam na voljo. V studiu, ki ga uporabljajo tudi drugi, pa si v tem smislu bolj omejen.”

Ko razmišlja o razlikah med podcasterji in radijci, najprej pomisli na osebni odnos. Razlika je predvsem v tem, je prepričana, da pri podcastih nagovarjaš eno osebo, ne skupine. Tako se vzpostavlja bolj intimen odnos med poslušalcem in gostiteljem podcasta.

Tudi njen podcast predstavlja novost v načinu upovedovanja. Ni pa edina, med podcasti je najti precej izvirnih, drugačnih, povsem novih načinov podajanja vsebine.

“Zdaj, ko je javnost spet pozorna na avdio, se mi zdi, da se tudi večji medijski igralci znova posvečajo eksperimentiranju z zvokom. To pa vodi k novim načinom razmišljanja o radiu, k novim načinom ustvarjanja.”

Poudarja, da imajo z vsebinami na zahtevo ustvarjalci podcastov več časa, kakovostno produkcijo pa omogočajo tudi nižji stroški, dobri mikrofoni so dostopni.

“Nisem prepričana, da se bodo ipodi in podcasti kot tehnologija ohranili, najbrž bomo doživljali inovacije na področju poslušanja na zahtevo. Pomislite na televizijo. Najbolj priljubljena vrsta so vsebine, ki jih ljudje gledajo prek Netflixa, na ta trg je vstopil tudi Amazon, in menim, da je to pot, po kateri bo šel tudi pripovedni avdio. Morda vsebine ne bodo za plačljivim zidom – ne vem, ali se bo to zgodilo. Vsekakor pa mislim, da na trgu podcastov ne gre za prenapihnjen balon.”


07.01.2015

Igričarska scena

Le kdo ni v otroštvu igral kakšne računalniške igre? Strateška, arkadna, simulacijska, miselna – vsak je našel pravo zase. Tisto, ki ima zasvojljiv zvok, grafiko ali pa je bila tako napeta, da vas ure in ure ni izpustila izpred računalnika. Danes igre niso dostopne samo na računalniku, ampak so še in predvsem ustvarjene za delovanje na pametnem telefonu in tablici. Kako sploh tisto pravo idejo prenesti na zaslon, kako preverimo trg in kje lahko začnemo svojo igričarsko pot, nam bo zaupal direktor in soustanovitelj podjetja Razum, d.o.o. Žiga Hajduković.


24.12.2014

Slovenska Youtube scena

Z gosti, slovenskimi youtuberji, smo ugotavljali, kakšna je slovenska Youtube scena in kako uspeti na Youtubu.


10.12.2014

Detekt

S Tanyo O'Carrol iz Amnesty International smo spregovorili o programu za odkrivanje vohunske zlonamerne opreme, Detekt. Ta je odprtokodne narave in popolnoma brezplačen.


03.12.2014

Pretočna glasba

Kakšne so prednosti in slabosti pretočne glasbe? In kateri ponudnik pretočne glasbe bo v boju za poslušalce prevzel primat? Z gostoma Matjažom Ropretom, časopisna hiša Delo, in Rokom Kovačem, Siol.net.


26.11.2014

Arjen Kamphuis

So bile Orwellove napovedi pretirane, ko je leta 1984 izdal istoimensko zgodbo, v kateri je pisal o totalitarnem režimu, ki izvaja konstantni nadzor nad svojim ljudstvom? Nizozemski strokovnjak za informacijsko varnost Arjen Kamphuis trdi, da lahko vsi postanemo tarče vohunov, postregel pa je tudi s podatki, da je Ameriška agencija za nacionalno varnost NSA od 9. septembra 2001 do danes porabila trilijon evrov za vohunjenje in ustrahovanje, preprečila pa ni niti enega samega terorističnega napada.


19.11.2014

Slovenija postaja vzor odprtega izobraževanja

Generalna direktorica Unesca Irina Bokova in direktor Instituta “Jožef Stefan” Jadran Lenarčič sta septembra podpisala sporazum o ustanovitvi Unesco katedre o odprtih tehnologijah za prosto dostopne izobraževalne vire in odprto učenje.


12.11.2014

Povej, kaj opaziš najprej!

Eye tracking je metoda spremljanja gibanja očesa, ki omogoča, da na milimter in milisekundo natančno merimo pozicijo in premike oči. Uporaba eye-trackinga je najbolj razširjena na področju neuromarketinga – gre za razmeroma novo področje proučevanja odzivanja potrošnikov na določene marketinške dražljaje. S tem omogoča podjetjem doseganje kar se da najboljše uporabniške izkušnje, gre pa tudi za metodo, ki bi lahko v prihodnje izbolšala tržne raziskave, ki so danes večinoma vezane na metode anketiranja ali testiranja produktov v fokusnih skupinah.


05.11.2014

Mobilna aplikacija Izvor by Origin Trail

Tokrat v Odbita do bita predstavljamo mobilno aplikacijo Izvor, s katero lahko sledite izvoru določenih mlečnih izdelkov.


29.10.2014

Geolov

Odbita do bita se odpravlja v naravo. S tehnologijo seveda! Igro, ki združuje digitalno in analogno, imenujemo geocaching, po slovensko geolov! Na spletni strani poiščete zaklad in se odpravite na lov s pomočjo pametnega telefona ali namenske GPS naprave. Po Ljubljani je skritih vsaj 300 zakladov, poiskali bomo dva!


22.10.2014

Tor in VPN

Z vodjo Si-CERTa Gorazdom Božičem smo se pogovarjali o spletni varnosti in anonimnosti, predvsem o tisti, ki jo nudita Tor in VPN. Ali anonimnost na speltu res pomeni večjo varnost?


15.10.2014

E-trendi prihodnosti

Amy Webb je na sedmi konferenci ONA napovedala 10 tehnoloških trendov za leto 2015.


08.10.2014

Kraja avtorskih del na spletu

Po tem, ko smo odkrili, da je na novi znamki Pošte Slovenije upodobljen dolgokrili netopir avstralskega fotografa Steva Bourna, se zdaj pojavlja razumljivo vprašanje, kakšna je sploh »politika« kraje avtorskih del na spletu, kakšna je krivda Pošte Slovenije v primeru ukradenih motivov, kdo vse krade avtorska dela in kako se lahko avtorji zaščitijo pred krajo avtorskih del na spletu?


01.10.2014

USB ključek za analizo DNK

Analiza DNK postaja vse bolj dostopna. Eno izmed prebojnih rešitev je razvil Britanec Christofer Toumazou. Izdelal je USB ključek, ki opravi zanesljivo analizo DNK ter omogoča hitro detekcijo nekaterih bolezni. Za inovacijo je prejel tudi nagrado Evropskega patentnega urada.


24.09.2014

Tehnološki trendi za Božička

Z novinarjem Lenartom Kučićem smo se pogovarjali o najnovejših tehnoloških trendih predstavljenih na mednarodnih sejmih IFA in Photokina.


17.09.2014

Oivo

Kljub poplavi prenosnih polnilcev za pametne telefone, se je na trgu znašel še eden – OIVO. Slovenski polnilnik za iPhone stavi na obliko in polnjenje z AA baterijami, ki jih pozna ves svet. Zbirko prototipov bo dopolnilo nekaj tisoč slovenskih polnilcev za iPhone, če Oivo na Kickstarterju zbere vsaj zastavljenih 50.000 dolarjev.


10.09.2014

Kdo je izumil QR kodo?

QR kodo so si izmislili Japonci, da bi bolj učinkovito spremljali delovne procese v velikih tovarnah in na gradbiščih. Ker so takšna mesta pogosto izpostavljena umazaniji in poškodbam, so iskali zapis, ki je odporen na napake. Tudi če se koda umaže ali poškoduje, jo zna računalnik zaradi redudance podatkov še vedno prebrati. QR koda vrednost inovacije skriva že v imenu. QR je kratica za Quick response, hiter odziv. Zgodovino rešitve, ki jo uporablja skoraj ves svet, pripovedujeta njena izumitelja Masahikor Hara in Takayuki Nagaya.


03.09.2014

Vse bolj popularno plačevanje z Bitcoini

Ste vedeli, da lahko danes z Bitcoini plačate že kosilo, pivo ali celo osebnega trenerja? Kako varno pa je sploh plačevanje z Bitcoini? In kako še več ljudi prepričati v poslovanje z njimi? Razkrivamo v oddaji Odbita do bita.


18.06.2014

Darknet

Se ob surfanju po spletu kdaj vprašate, če je spletno vesolje, v katerem se nahajate, edino, ali pa nemara obstaja še kako drugo vesolje? To vprašanje ni retorično, saj ima svoj odgovor - da, obstaja. O darknetu z gostom Gorazdom Božičem.


11.06.2014

Strojno simultano prevajanje govora

Bodo prevajalci postali neuporabni? Strojno simultano prevajanje govora postaja vedno večji predmet zanimanja jezikovnih raziskovalcev. Potem ko je pred dnevi Microsoftov Skype predstavil novo prevajalsko orodje Skype Translator, se porajajo vprašanja, ali so takšna orodja zanesljiva, kako prevajajo in seveda, ali bomo z razvojem takšnih orodij sploh še potrebovali prevajalce.


04.06.2014

Spletne univerze

Množični odprti spletni tečaji (angl. MOOC oz. Massive Online Open Courses) so postali izjemno priljubljeni ter vplivajo na stotine ustanov in milijone uporabnikov po vsem svetu. Najbolj znanim ameriškim ponudnikov, kot je Coursera, se pridružuje tudi evropska konkurenca. Naš gost je Dimitrij Filatov.


Stran 17 od 24
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov