Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Podatkovno rudarjenje ali analiza velikih količin podatkov postaja vse bolj aktualno tudi na področju ved o življenju. Prejšnja leta so tako prinesla številne nove tehnologije, ki odkrivajo nepredstavljivo goro novih podatkov tudi na področju medicine, farmacije in genetike. Raziskovalci se trudijo najti orodja, s katerimi bi lahko v teh podatkih iskali nova zdravila, izdelali individualni zemljevid posameznikovega osebnega zdravja in zanj oblikovali tudi čisto posebno diagnostiko.
Časi personalizirane medicine so torej pred vrati …
Kako bi bioinformatika v prihodnje izboljšala zdravljenje in prognostiko?
Podatkovno rudarjenje ali analiza velikih količin podatkov postaja vse bolj aktualno tudi na področju ved o življenju. Prejšnja leta so tako prinesla številne nove tehnologije, ki odkrivajo nepredstavljivo goro novih podatkov tudi na področju medicine, farmacije in genetike.
Raziskovalci se trudijo najti orodja, s katerimi bi lahko v teh podatkih iskali nova zdravila, izdelali individualni zemljevid posameznikovega osebnega zdravja in zanj oblikovali tudi čisto posebno diagnostiko.
“Mark Zuckerberg in njegova žena sta dala na mizo 600 milijonov dolarjev za raziskave personalizirane medicine za 10 let – mi se bomo skušali priključiti temu projektu, ker lahko z znanjem računalništva pomagamo.”
– dr. Jure Leskovec, Stanford
Čeprav nam tak tip medicine lahko korenito izboljša življenje, številni svarijo, da utegne le še poglobiti vrzel med razvitim in razvijajočim se svetom. Medicina dveh hitrosti bi lahko postala še izrazitejša. Razvijajoči se svet je namreč dom za 84 odstotkov svetovnega prebivalstva, kljub temu pa za njegov zdravstveni sistem namenjajo le 12 odstotkov vseh izdatkov za zdravstvo v svetu.
dr. Marinka Žitnik: “S podatki bi lahko ugotavljali razvoj bolezni ali povečano tveganje za razvoj bolezni in genskih bolezni v družini.”
— Odbita do bita (@Odbita) January 26, 2017
dr. Michal Kosinski: “Tudi sreča ali nesreča posameznika, ki smo jo prepuščali naključju, bo postala bolj napovedljiva in izračunljiva.”
— Odbita do bita (@Odbita) January 26, 2017
468 epizod
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Podatkovno rudarjenje ali analiza velikih količin podatkov postaja vse bolj aktualno tudi na področju ved o življenju. Prejšnja leta so tako prinesla številne nove tehnologije, ki odkrivajo nepredstavljivo goro novih podatkov tudi na področju medicine, farmacije in genetike. Raziskovalci se trudijo najti orodja, s katerimi bi lahko v teh podatkih iskali nova zdravila, izdelali individualni zemljevid posameznikovega osebnega zdravja in zanj oblikovali tudi čisto posebno diagnostiko.
Časi personalizirane medicine so torej pred vrati …
Kako bi bioinformatika v prihodnje izboljšala zdravljenje in prognostiko?
Podatkovno rudarjenje ali analiza velikih količin podatkov postaja vse bolj aktualno tudi na področju ved o življenju. Prejšnja leta so tako prinesla številne nove tehnologije, ki odkrivajo nepredstavljivo goro novih podatkov tudi na področju medicine, farmacije in genetike.
Raziskovalci se trudijo najti orodja, s katerimi bi lahko v teh podatkih iskali nova zdravila, izdelali individualni zemljevid posameznikovega osebnega zdravja in zanj oblikovali tudi čisto posebno diagnostiko.
“Mark Zuckerberg in njegova žena sta dala na mizo 600 milijonov dolarjev za raziskave personalizirane medicine za 10 let – mi se bomo skušali priključiti temu projektu, ker lahko z znanjem računalništva pomagamo.”
– dr. Jure Leskovec, Stanford
Čeprav nam tak tip medicine lahko korenito izboljša življenje, številni svarijo, da utegne le še poglobiti vrzel med razvitim in razvijajočim se svetom. Medicina dveh hitrosti bi lahko postala še izrazitejša. Razvijajoči se svet je namreč dom za 84 odstotkov svetovnega prebivalstva, kljub temu pa za njegov zdravstveni sistem namenjajo le 12 odstotkov vseh izdatkov za zdravstvo v svetu.
dr. Marinka Žitnik: “S podatki bi lahko ugotavljali razvoj bolezni ali povečano tveganje za razvoj bolezni in genskih bolezni v družini.”
— Odbita do bita (@Odbita) January 26, 2017
dr. Michal Kosinski: “Tudi sreča ali nesreča posameznika, ki smo jo prepuščali naključju, bo postala bolj napovedljiva in izračunljiva.”
— Odbita do bita (@Odbita) January 26, 2017
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Neveljaven email naslov