Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Chatboti sicer niso odkritje tehnologije, so nam pa spet postali zanimivi, ko je konec lanskega leta Facebook razvil klepetalnega robota, ki živi v vašem Facebook okencu in se pogovarja z vami. Prvi chatboti so sicer nastali že pred desetletji, vendar še danes niso posebej priljubljeni ali razširjeni, tudi zaradi slovenščine, jezika, ki ga računalnik težko razume.
Klepetalni roboti oz. chatboti sicer niso odkritje tehnologije, so nam pa spet postali zanimivi, ko je lani Facebook razvil klepetalnega robota, ki živi v Facebook okencu (obstaja jih več kot 11.000) in se pogovarja z vami. Prvi klepetalni roboti so sicer nastali že pred desetletji, vendar še danes niso posebej priljubljeni ali razširjeni, tudi zaradi slovenščine, jezika, ki ga računalnik težko razume.
Prvi takšen klepetalni robot je nastal leta 1966. Robot Eliza je na vprašanje odgovoril s tvojim vprašanjem in uspelo mu je pretentati ljudi, da so se pogovarjali s človekom.
“Ne vidim njegove uporabne plati. Če se pogovarjaš s človekom, se pogovarjaj s človekom! Če pa hočeš uporabljati računalnik, uporabljaj računalnik! Zgleda super, sliši se zanimivo, ampak se mi zdi, da gre za marketinško zadevo, da gre v razvoj preveč denarja. Klepetalni roboti so danes še vedno na ravni tiste Elize iz leta 1966.”
– Timotej Lazar
Največja težava klepetalnih robotov je slovenščina, ker jo računalnik z vsemi njenimi končnicami in dvojino težje razume kot angleščino. Je pa navdušil slovenski klepetalni robot Troljo. Živi v vašem Facebooku in odgovarja na vprašanja o prihodu mestnega avtobusa. Nastaja v tovarni chatbotov in ker ima že več kot 4000 uporabnikov, njegovi razvijalci razmišljajo o nadgradnji in podobnih botih v slovenščini.
“Uporabniki upoštevajo navodila, vtipkajo na primer ime LPP-postaje. Kmalu pa te sprašujejo tudi, kako si in ali imaš punco.”
– Miha Kočevar
“Zanimiva je psihologija ljudi, ko se soočijo s chatbotom, poskušajo dokazati, da so pametnejši od njega. Mi z odzivi počasi nabiramo knjižico slovenskega jezika in verjamemo, da je to ta vrednost, ki jo ustanavljamo.”
– Emil Kozole
@Odbita @TviterusaMarusa @Val202 Amebis.si z Piflar in Klepec sta tehnicno najbolj napredna .si bota. Mogoce useful https://t.co/lYny95jpUt
— Oto Brglez (@otobrglez) February 9, 2017
468 epizod
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Chatboti sicer niso odkritje tehnologije, so nam pa spet postali zanimivi, ko je konec lanskega leta Facebook razvil klepetalnega robota, ki živi v vašem Facebook okencu in se pogovarja z vami. Prvi chatboti so sicer nastali že pred desetletji, vendar še danes niso posebej priljubljeni ali razširjeni, tudi zaradi slovenščine, jezika, ki ga računalnik težko razume.
Klepetalni roboti oz. chatboti sicer niso odkritje tehnologije, so nam pa spet postali zanimivi, ko je lani Facebook razvil klepetalnega robota, ki živi v Facebook okencu (obstaja jih več kot 11.000) in se pogovarja z vami. Prvi klepetalni roboti so sicer nastali že pred desetletji, vendar še danes niso posebej priljubljeni ali razširjeni, tudi zaradi slovenščine, jezika, ki ga računalnik težko razume.
Prvi takšen klepetalni robot je nastal leta 1966. Robot Eliza je na vprašanje odgovoril s tvojim vprašanjem in uspelo mu je pretentati ljudi, da so se pogovarjali s človekom.
“Ne vidim njegove uporabne plati. Če se pogovarjaš s človekom, se pogovarjaj s človekom! Če pa hočeš uporabljati računalnik, uporabljaj računalnik! Zgleda super, sliši se zanimivo, ampak se mi zdi, da gre za marketinško zadevo, da gre v razvoj preveč denarja. Klepetalni roboti so danes še vedno na ravni tiste Elize iz leta 1966.”
– Timotej Lazar
Največja težava klepetalnih robotov je slovenščina, ker jo računalnik z vsemi njenimi končnicami in dvojino težje razume kot angleščino. Je pa navdušil slovenski klepetalni robot Troljo. Živi v vašem Facebooku in odgovarja na vprašanja o prihodu mestnega avtobusa. Nastaja v tovarni chatbotov in ker ima že več kot 4000 uporabnikov, njegovi razvijalci razmišljajo o nadgradnji in podobnih botih v slovenščini.
“Uporabniki upoštevajo navodila, vtipkajo na primer ime LPP-postaje. Kmalu pa te sprašujejo tudi, kako si in ali imaš punco.”
– Miha Kočevar
“Zanimiva je psihologija ljudi, ko se soočijo s chatbotom, poskušajo dokazati, da so pametnejši od njega. Mi z odzivi počasi nabiramo knjižico slovenskega jezika in verjamemo, da je to ta vrednost, ki jo ustanavljamo.”
– Emil Kozole
@Odbita @TviterusaMarusa @Val202 Amebis.si z Piflar in Klepec sta tehnicno najbolj napredna .si bota. Mogoce useful https://t.co/lYny95jpUt
— Oto Brglez (@otobrglez) February 9, 2017
Jonas Žnidaršič o tiskanju 3D-mask, ranljivosti tehnoloških rešitev za videosestanke in Twitterju, ki daje občutek, da promovira le še politične stranke.
Maruša, Anže in Gorazd Božič (SI CERT) o spletni varnosti pri delu od doma in nadzoru v času koronavirusa.
Ob novici, da sta Netflix in Youtube v Evropi znižala privzeto ločljivost pretočnih vsebin in ker polovica sveta dela od doma, se sprašujemo kako obremenjen je internet. V debati z Marušo in Anžetom sodeluje novinar Matjaž Ropret, urednik portala Tehnozvezdje.
Koliko naših podatkov podjetja zahtevajo za delovanje aplikacij? Maruša, Anže in dr. David Jelenc z odbitimi poslušalci prebirajo drobni tisk mobilnih operacijskih sistemov
Maruša, Anže in Pika Šarf z odbitimi poslušalci tokrat prebirajo drobni tisk podjetja Google. Ugotavljajo, da je uporabniku prijazen in razumljiv, a tudi kratek, zagotovo so torej uporabnikom kaj prikrili in zamolčali.
Odbita do bita namesto vas bere drobni tisk tehnoloških podjetij in odgovarja na vprašanje: Kaj vse podjetja počnejo z našimi podatki in fotografijami? Maruša, Anže in gostja Pika Šarf z odbitimi poslušalci tokrat prebirajo drobni tisk podjetja Facebook.
Drobni tisk tehnoloških podjetij je pomemben za našo varnost in zasebnost na spletu. Zakaj je potem napisan tako, da ga nihče ne razume ter tako dolg in dolgočasen, da ga nihče ne bere? V uvodni epizodi mini serije Drobni tisk v odbitem studiu gostuje Pika Šarf, mlada raziskovalka Inštituta za kriminologijo.
Kljub številnim tehnološko naprednim rešitvam in brezžičnim tehnologijam na trgu vlada zmeda, ker nimamo enotnega standarda za vse naše pametne naprave. Smo s standardom USB C korak bližje enotni rešitvi? Kako se je USB razvijal in kam gre razlaga dr. Patricio Bulić s Fakultete za računalništvo in informatiko.
V zadnjem delu miniserije o trikih za dobro in všečkano fotografijo in Instagram trendih za leto 2020.
V drugem delu miniserije o vplivu sodobne tehnologije na fotografijo razmišlja fotografinja Instagram generacije Urša Premik.
Včasih je bila fotografija predvsem umetnost, danes je tesno ob fotografiji tehnologija. V prvem delu miniserije o spremembah v zadnjem desetletju razmišlja fotograf Borut Peterlin.
V ZDA se je zaključil 54. CES, največji sejem zabavne elektronike na svetu. Iz Las Vegasa se oglaša novinar Lucijan Zalokar.
Kakšne novice in kateri ljudje so zaznamovali tehnološko leto 2019? Z Marušo in Anžetom razmišljata Urška Henigman in Matjaž Ropret.
Maruša in Anže v zadnji letošnji epizodi tradicionalno testirata telefone leta 2019. Ugotavljata, da najdražji niso več najboljši ali vsaj ne najbolj smotrni nakupi, se navdušujeta nad upogljivimi zasloni in se sprašujeta kako na trg vpliva spor med ZDA in podjetjem Huawei.
Odbita do bita se loteva maratonskega gledanja televizijskih nadaljevank in filmov. Se konkurenca Netflixa vrača k navadam linearne televizije? Trende gledanja serij in filmov komentirata Ana Jurc in Igor Harb
Slovenski tiskovni agenciji pri pisanju novic že pomaga robot Stanko. So novinarji v tekmi z roboti? Odbita do bita se je iz studia preselila na oder festivala Naprej/Forward. Gost epizode je Aljoša Rehar,vodja skupine za digitalno strategijo na STA-ju.
Deep fake tehnologija ali globoka videomanipulacija cilja na naša čustva, na strah, ne pa na razum. Gost epizode je dr. Igor Vobič s Fakultete za družbene vede
Če lahko nekomu zamenjaš obraz, to lahko pomeni konec videogradiva med dokazi, a videomanipulacija (deep fake) je veliko več. Sogovornik: Žiga Emeršič, Laboratorij za računalniški vid FRI
James Thompson, svetovni znani razvijalec aplikacij o popularnosti temnega načina na mobilnih telefonih.
ASMR je postal globalni hit! Ustvarjalci video vsebin imajo na Youtubu milijone ogledov, zvoki, ki jih ustvarjajo s šepetanjem ali božanjem predmetov obljubljajo sprostitev in lažji spanec.
Neveljaven email naslov