Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogovor z Mitjo Guštinom, profesorjem arheologije in ustanoviteljem Inštituta za dediščino v Piranu.
485 epizod
Večer ima svojo moč. Sredino srečanje na frekvencah Radia Koper je dolgo eno uro. A mine kot bi trenil. Za to so krivi gostje, s katerimi se ob izbrani glasbi pogovarjajo novinarji.
Pogovor z Mitjo Guštinom, profesorjem arheologije in ustanoviteljem Inštituta za dediščino v Piranu.
V oddaji se družimo z velikimi zvermi - medvedom, risom in volkom. Seveda ne dobesedno. O živalih, ki nam še vedno zbujajo nelagodje, se pogovarjamo z Dragico Jaksetič, ki je na občini Pivka zadolžena za čezmejni projekt Carnivora Dinarica. Gre za projekt, ki obravnava velike zveri in sobivanje z njimi. Gostja oddaje Odprto za srečanja Dragica Jaksetič je tudi sicer velika ljubiteljica narave. Prihaja iz Ilirske Bistrice, kjer narava še vedno ponuja nešteto priložnosti za neposreden stik z njo. Dragico Jaksetič je pred mikrofon povabila Barbara Kampos.
Alpinist Peter Podgornik zahaja v gore že 43 let. Njegovi začetku so povezani z bratoma Pavlom in Rudijem, ko so najprej skupaj prehodili večji del Slovenske planinske transverzale, kasneje pa se z doma narejeno opremo preizkušali v stenah na južnem robu Trnovske planote. Poleg plezanja v evropskih gorah je bila njegova želja obiskati visoke stene Himalaje in drugih gorstev širom sveta. To se mu je prvič uresničilo leta 1981, ko je bil član odprave na Lotse. Leto kasneje je s primorskimi alpinisti plezal v južni steni Aconcague in skupaj s kolegi preplezal novo, takrat morda najtežjo tovrstno smer v južni Ameriki. V Himalajo se je kot plezalec vrnil še dvakrat. Bil je tudi na Grenlandiji, vmes pa je plezal v Yosemitih in bil na slovenski odpravi v vzhodno steno Cerro Torreja. V Patagonijo se je vračal večkrat. Peter Podgornik je prejemnik številnih priznanj v alpinizmu, gorski reševalni službi in civilni zaščiti. Pred mikrofon ga je povabila Nataša Uršič.
V oddaji Odprto za srečanja bo naša gostja Danica Blažina- legendarna plezalka in alpinistka prve povojne generacije, ena tistih, ki so pogumno orale ledino modernega slovenskega ženskega alpinizma. Častna članica Obalnega planinskega društva in obalnega alpinističnega kluba je pred dnevi praznovala 91.rojstni dan. Konec januarja ji je Planinska zveza Slovenije podelila nagrado za življenjsko delo v alpinizmu. Nocoj bomo spoznali njeno zanimivo življensko in alpinistično pot. Z njo se je pogovarjala Janja Lešnik!
V oddaji Odprto za srečanja se družimo z dolgoletnim predsednikom Slovenske kulturno gospodarske zveze, ene od dveh krovnih organizacij Slovencev v Italiji, Rudijem Pavšičem. Devetega marca bo, po 22-ih letih, vodstvo SKGZ predal svoji naslednici ali nasledniku. Rudija Pavšiča poznamo predvsem kot neumornega borca za pravice slovenske narodne skupnosti. Njegovi bližnji sodelavci pa o njem najprej povedo, da je velik človek. Je "kompanija", pravijo - družaben človek, povezovalec, diplomat in če morda niste vedli, nekoč je bil tudi izvrsten nogometaš. In s čim se bo ukvarjal Rudi Pavšič po 9-em marcu? Več v pogovoru, ki ga je pripravila Barbara Kampos.
Obiskovalci so na kulturni praznik dodobra napolnili Galerijo Rika Debenjaka v Kanalu ob Soči. Od tega dne je namreč v njej na ogled do pustnega 5. marca samostojna razstava ljubiteljske slikarke in kiparke Marice Kobal iz Renč na Goriškem. Začetno slikarsko znanje je pridobila na novogoriški Univerzi za tretje življenjsko obdobje, izobraževala se je pri različnih ustanovah in mentorjih, od vsega začetka pa je Marica tudi članica likovne sekcije v okviru renškega društva KUL.TU.RA. Njena dela zaznamuje občudovanja vredna raznolikost - tako glede motivike kot tudi tehnike. Rada se udeležuje likovnih ekstemporov in pogosto sodeluje na skupinskih razstavah. Z Marico Kobal se je o njenem ustvarjalnem navdihu, likovnem iskanju in izrazu ter življenjski razpetosti med Krnom in reko Vipavo pogovarjal novinar Valter Pregelj.
Tokrat gostimo enega prvih kantavtorjev na Slovenskem, Aleksandra Mežka. Z glasbo je navduševal v Angliji, Ameriki in doma. Ob 70. rojstnem dnevu šteje 53 let glasbene ustvarjalnosti, izdal pa je 30 albumov. Z njim se je pogovarjala Smilja Baranja.
Tokrat je bil naš gost samostojni podjetnik doktor veterinarske medicine Peter Maričić, specializiran tudi za zdravljenje eksotov. Rešuje in oskrbuje divje živali. Tudi v prostem času. Z urbanimi ribniki z akvaponiko pa vnaša košček narave v urbano okolje. Trenutno je njegova največja želja, da bi se naravovarstvo naslonilo na gospodarstvo. Z njim se pogovarjala Loredana Vergan.
Tokrat gostimo Franca Černigoja, učitelja, pesnika, pisatelja, zapisovalca ljudskega izročila ter urednika več knjig in zbornikov. Rojen je bil na Predmeji, svoje poklicno življenje je posvetil poučevanju materinščine na Osnovni šoli Col. Skupaj z učenci je začel zbirati ljudsko blago z Gore nad Ajdovščino in okoliških krajev. Objavljali so ga v šolskem glasilu, nastalo pa je tudi več knjig. O njegovem zbirateljskem in drugem delu ter poklicu učitelja nekoč in danes bo več povedal v pogovoru s Karin Zorn.
V oddaji Odprto za srečanja tokrat bolje spoznamo ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Petra Česnika. Je prvi minister, zadolžen za Slovence izven matične domovine, ki ima izkušnjo izseljenstva. Kar 36 let je živel v Avstraliji in tam aktivno sodeloval v izseljenski skupnosti. Ves čas je ohranjal vez s prvo domovino in od tam je tudi opazoval proces osamosvajanja Slovenije. Vsi rojaki, s katerimi se je dosedaj srečal povedo, da je pravi človek na pravem mestu. Besede, ki jih za ministre načeloma ne slišimo. Z ministrom Petrom Česnikom se je pogovarjala Barbara Kampos.
Letos mineva pol stoletja od revolucionarnega leta 1968, ki se je začelo z zahtevami pariških študentov po temeljitih kulturnih in družbenih spremembah. Zanetilo je množične proteste povsod po svetu in z manjšim časovnim zamikom tudi pri nas. Študentsko gibanje so predvsem v Franciji množično podprli tudi delavci. Prineslo je številne preobrazbe uveljavljanja enakopravnosti na vseh ravneh družbe. Največja pridobitev pa je zagotovo spoznanje, da se za pravice splača boriti. O družbenem vretju iz tega obdobja in njegovi dediščini so na letošnjem slovenskem sociološkem srečanju v Piranu razmišljali tudi sociolog dr. Rudi Rizman ter filozofa dr. Darko Štrajn in dr. Pavel Zgaga. Vsi trije so to obdobje doživeli neposredno in ga dejavno sooblikovali. Kako, pa so za našo oddajo povedali Lei Širok.
V oddaji Odprto za srečanja nocoj gostimo zdravnico, specialistko citopatologinjo Jadranko Vrh Jermančič. Prihodnje leto bo zanjo prelomno. Po štirih desetletjih dela, ki ga je začela v stari bolnišnici v Kopru, zadnjih 30 pa nadaljevala in stroko razvijala v izolski bolnici, odhaja v pokoj. Čas je za nove poti, pravi Vrh Jermančičeva, ki zagotovo ostaja na poti ozaveščanje prebivalstva o raku in spodbujanja k skrbi za zdravje. Dolga leta je bila predsednica Obalnega društva za boj proti raku, ki je eno najaktivnejših v državi. Še vedno strokovno vodi izolsko skupino za samopomoč in bdi nad akcijami za ozaveščanje mladih. K poslušanju pogovora v oddaji Odprto za srečanja ob 20.00, ki bo s poklicne zašel tudi na zasebno pot Jadranke Vrh Jermančič, vabi Mateja Brežan.
Gost oddaje Odprto za srečanja je Dušan Jelinčič, novinar, pisatelj, alpinist. Človek pustolovskega duha, ki tvega razumno, tako pri alpinističnih podvigih, kot pisanju in v življenju nasploh. Zase med drugim pravi, da ni alpinist, ki piše, ampak pisatelj, ki pleza. Nedavno je izšla njegova zadnja knjiga, tokrat v italijanskem jeziku I fantasmi di Trieste in je že na vrhu lestvice prodajanih knjig. O besedah, literarnem ustvarjanju, alpinizmu in še čem, se je z Dušanom Jelinčičem pogovarjala Barbara Kampos.
Profesor doktor Gvido Bratina z novogoriške Univerze sodi med najprodornejše raziskovalce na področju organske elektronike, njegova ekipa iz Laboratorija za fiziko organskih snovi je med vodilnimi teami na tem področju v svetovnem merilu. S podelitvijo Preglove nagrade je odmeven sloves raziskovalca z najmanjše slovenske Univerze potrdilo tudi domače okolje, čeravno sta znanost in raziskovanje še vedno pastorka v slovenski državi. Tudi o tem in marsičem drugem se je s profesorjem Gvidom Bratino pogovarjala Zdenka Tomulić.
Leta 1948 je bilo v Novi Gorici ustanovljeno Društvo slepih in slabovidnih, ki je v sedemdesetih letih preraslo v eno najbolj dejavnih na severnoprimorskem. Tudi zato, ker se odpira v prostor in predstavlja pomemben povezovalni člen med nevladnimi organizacijami in celotnim lokalnim okoljem. 17 let društvo vodi Igor Miljavec, ki ga je v oddajo Odprto za srečanja povabila Ingrid Kašca Bucik.
V prvem tednu novega šolskega leta smo v oddajo povabili Damijano Gustinčič, ki je že 27 let ravnateljica OŠ dr. Bogomirja Magajne v Divači . Profesorica pedagogike in sociologije se zaveda, da je prav zgled tisto čarobno sredstvo, ki v šoli deluje. O šoli, učencih,starših a tudi o učnih načrtih, težkih šolskih torbah in vlogi učitelja, govori življenjsko . Z njo se pogovarja Nataša Benčič.
Konec druge svetovne vojne je bilo območje Julijske Krajine razdeljeno na dve coni. Primorci se težko pričakovanega miru niso dolgo veselili saj je oblast prevzela Zavezniška vojaška uprava. Ta, manj znani del zgodovine, je pred kratkim predstavila kulturna zgodovinarka iz Solkana, dr. Kaja Širok z razstavo Začasna Meja. Življenje in hrepenenje v coni A, ki je na ogled v Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani. Goričani se tega obdobja spominjajo po prvem srečanju s čokolado, krofi, cigaretami in boogi voogijem. Nastalo je presenetljivo število porok med domačinkami in britanskimi ali ameriškimi vojaki. Cvetelo je tihotapljenje. Američani so namreč imeli v Čedadu tovarno Coca-Cole, tovarno sladoleda v Gorici, pivo pa v Pedaveni. Z direktorico Muzeja novejše zgodovine in avtorico razstave se je pogovarjala Nataša Uršič.
Oddajo Odprto za srečanja posvečamo nedavno preminulemu pesniku Cirilu Zlobcu. V njej bomo ponovili dokumentarno oddajo Ljubezen: svetlo sonce in tema, ki smo jo posneli pred 7 leti. Za uvod bosta o njem spregovorila Miran Košuta in Marko Kravos.
Gostili smo koprskega škofa Jurija Bizjaka. Svoj mandat je nastopil pred šestimi leti, že pred tem je bil pomožni škof in je razmere v škofiji dobro poznal. Zgodovinar in popotnik, ki je že več kot 70-krat bil v Sveti deželi, je znan po umirjenem in sproščenem značaju. Prepričan je, da se stvari v glavnem iztečejo tako, kot je prav. O pomenu Marije za slovenske vernike, o begunski krizi, sovražnem govoru, sprejemanju drugačnosti, sodelovanju z drugimi verskimi skupnostmi in še marsičem, se je z njim pogovarjal Andrej Šavko.
V goste smo povabili Sergija Pelhana, Novogoričana, po rodu iz Idrije, dolgoletnega direktorja Primorskega dramskega gledališča, danes SNG-ja. Veliko je pripomogel k njegovi rasti in razcvetu in sploh k razvoju kulture in kulturne infrastrukture na Goriškem. Za opravljene zgodovinske premike na polju kulture ga je Mestna občina Nova Gorica letos počastila z nagrado Franceta Bevka. O pisani paleti vlog, ki so zaznamovale njegovo življenje in o teži, ki jo ima zanj najnovejša nagrada, se je Sergij Pelhan pogovarjal z Zdenko Tomulič.
Živjenje Darije Mavrič Čeh in Jureta Čeha iz Kozine je že vrsto let tesno prepleteno s kitajsko kulturo in daoistično filozofijo. Jure in Darija sta namreč mojstra borilne veščine Wudangshan kungfu, za katero sta navdušila učence tako rekoč po vsej Sloveniji in v Zamejstvu. Poučujeta jo v Kopru, na Kozini, v Sežani, pa tudi v Ljubljani, Celju in Miljah. Kot poudarjata, s poučevanjem ustvarjata medkulturni most, predvsem pa učencem ponujata nova obzorja razmišljanja o življenju, kjer na prvem mestu ni tekmovanje z drugimi, temveč povezovanje in sodelovanje. Letos sta že šestič odpotovala na šolanje na gorovje Wudangshan na Kitajskem. Mi smo jih na njunem domu v Kozini ujeli tik pred potovanjem. Z njima se je - seveda ob zelenem čaju - pogovarjala Lea Širok.
Neveljaven email naslov