Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prejšnji mesec se je poslovil Pavel Medvešček. Na valovih radia Koper smo ga pogosto gostili. Z njim smo se največkrat pogovarjali o starovercih, ki so živeli v srednji soški dolini. Visoko v hribovskih zaselkih in na samotnih kmetijah so imeli svoj način življenja, bivanja in verovanja, ki ni bil še zabeležen. Pavel je prvi začel odstirati njihovo skrivnost že v 50ih letih prejšnjega stoletja. Takrat je tudi zadnjim starovercem moral priseči. Zaobljubil se je, da bo njihove običaje lahko objavil v letu, ko se bo lunin krajec obrnil proti zemlji. To se je zgodilo ob popolnem luninem mrku leta 2007. Nataša Uršič se je s Pavlom Medveščkom pogovarjala tik pred njegovo razstavo etnološke zbirke z naslovom Staroverstvo in staroverci, ki so jo v Goriškem muzeju postavili leta 2016.
485 epizod
Večer ima svojo moč. Sredino srečanje na frekvencah Radia Koper je dolgo eno uro. A mine kot bi trenil. Za to so krivi gostje, s katerimi se ob izbrani glasbi pogovarjajo novinarji.
Prejšnji mesec se je poslovil Pavel Medvešček. Na valovih radia Koper smo ga pogosto gostili. Z njim smo se največkrat pogovarjali o starovercih, ki so živeli v srednji soški dolini. Visoko v hribovskih zaselkih in na samotnih kmetijah so imeli svoj način življenja, bivanja in verovanja, ki ni bil še zabeležen. Pavel je prvi začel odstirati njihovo skrivnost že v 50ih letih prejšnjega stoletja. Takrat je tudi zadnjim starovercem moral priseči. Zaobljubil se je, da bo njihove običaje lahko objavil v letu, ko se bo lunin krajec obrnil proti zemlji. To se je zgodilo ob popolnem luninem mrku leta 2007. Nataša Uršič se je s Pavlom Medveščkom pogovarjala tik pred njegovo razstavo etnološke zbirke z naslovom Staroverstvo in staroverci, ki so jo v Goriškem muzeju postavili leta 2016.
V oddajo smo tokrat povabili Iva Hvalico. Zagotovo enega najbolj znanih primorskih poslancev, nekdaj vidnega člana Janševe SDS, ki pa je iz stranke izstopil. Zadnjih 15 let v politiki ni več aktiven, vendar redno in temeljito spremlja dogajanje na slovenskem političnem parketu. Politično dogajanje od konca 80 ih let do izstopa iz stranke je opisal v knjigi Zadnja replika. Ob politiki je njegova ljubezen vsakodnevna hoja na Škabrijel, kar ga, kot pravi sam, ohranja v popolni fizični in psihični kondiciji. Ivo Hvalica je bil in je zanimiv sogovornik, ki vedno znova preseneča s takorekoč popolnim spominom in zanimivimi podrobnostmi iz 25-letne zgodovine samostojne Slovenije. Tudi v tokratnem pogovoru, ki ga je z besedno ostrim Solkancem pripravila Ingrid Kašca Bucik, ne bo nič drugače.
Skupaj s svojo flavto sta lepi, povezani v celoto in ta celota nagovarja občinstvo v posebnem duetu - Alenke Zupan, magistrice znanosti, akademsko specializirane flavtistke in njenega instrumenta. S katerim je stopila na neštete odre pri nas in v tujini, v 18-ih letih pedagoškega dela pa dokazala tudi, da ima izjemen pedagoški dar, saj njeni učenci tako kot ona na svoji glasbeni poti, prejemajo najvišja tekmovalna odličja. Je letošnja prejemnica Gerbičevega priznanja na področju glasbene vzgoje in izobraževanja ter glasbenega poustvarjanja. V oddajo Odprto za srečanja jo je povabila Nataša Benčič.
V oddaji Odprto za srečanja gostimo tržačanko Marijo Pirjevec, profesorico, ki se že od študijskih časov ukvarja s slovensko književnostjo in vedenje o njej posreduje večinskemu prebivalstvu. Je avtorica številnih knjig, za zadnjo monografijo Questa Trieste in Rebulov zbornik je prejela nagrado vstajenje.
V letu ko v Sloveniji obeležujemo 150-letnico Rdečega križa smo v oddajo Odprto za srečanja povabili Idrijčanko Jerico Kašca. Jerica je že več kot 60 let aktivna prostovoljka pri Rdečem križu. Do upokojitve je kot medicinska sestra štiri desetletja skrbela za zdravstveno preventivo in socialno oskrbo po idrijsko-cerkljanskih vaseh. Zaradi njenega pionirskega dela na tem področju je pred leti postala prva dobitnica medalje Forence Nigtingale. Dobijo jo tisti, ki jih odlikuje izjemen pogum in predana skrb za soljudi v stiski. Jerica je bila prva dobitnica te medalje v Sloveniji, saj je na področju razvoja zdravstvene dejavnosti Severno Primorske regije pustila neizbrisno sled. Z Jerico Kašca se je pogovarjala Nataša Uršič.
Večer ima svojo moč. Sredino srečanje na frekvencah Radia Koper je dolgo eno uro. A mine kot bi trenil. Za to so krivi gostje, s katerimi se ob izbrani glasbi pogovarjajo novinarji.
V začetku maja je vodenje mladinskega pogona v koprskem nogometnem prvoligašu prevzel Oliver Bogatinov. Nekdanji nogometaš je sezono začel v taboru ljubljanske Olimpije, končal pa jo bo na Bonifiki kjer se je že izkazal kot nogometaš, večkrat je bil tudi v trenerskem štabu. Bogatinova je na pogovor povabil Primož Čepar.
V tokratni oddaji Odprto za srečanja predstavljamo igralca Gašperja Tiča, rojenega v Kopru, ki je eden najbolj prepoznavnih obrazov slovenskega gledališča. Že vrsto let sobiva z Mestnim gledališčem ljubljanskim, ki ga osrečuje. Na odru uživa, po naravi je klepetav, pripoved pa začini s ščepcem humorja. Pred mikrofon ga je povabila Tanja Jakomin Kocjančič.
V oddajo "Odprto za srečanja" tokrat prihaja Lev Kreft, doktor filozofskih znanosti in redni profesor za estetiko na fakulteti Univerze v Ljubljani. Polje njegovega sedanjega in minulega dela močno presega filozofijo športa, s katero se ukvarja zadnja leta. Poznamo ga kot avtorja, pedagoga, pomembnegabčlana mnogih strokovnih društev ter uredništev , v spominu pa nam ostaja tudi kot poslanec in podpredsednik Državnega zbora. Z profesorjem Kreftom se bo pogovarjala Maja Kirar.
Jurij Križnič, dolgoletni violinski pedagog v Glasbeni šoli Nova Gorica, je za življenjsko delo in izjemne dosežke na pedagoškem in organizacijskem področju pri uveljavljanju glasbene vzgoje in izobraževanja prejel letošnjo nagrado Frana Gerbiča, najvišje priznanje Zveze slovenskih glasbenih šol. Z uspešnim delom je Križnič v več kot 35-tih letih izobrazil številne vrhunske violiniste in pripomogle k popularizaciji klasične glasbe, z vodenjem komornega orkestra Nova pa je omogočil glasbeno izražanje številnim ljubiteljskim glasbenikom. Z nagrajencem je pogovor pripravila Tatjana Gregorič.
Na Hrvaškem naj bi, po podatkih iz leta 2001, živelo nekaj več kot 13.000 Slovencev, še deset let prej pa 22.300. Kdo ve, zakaj je številka v enem desetletju tako zelo upadla. V Istri je svoj dom našlo dobrih 2.000 Slovencev. V Pulju in okolici jih je, po podatkih zadnjega popisa na Hrvaškem 930. In prav v Pulju so se pred 15-imi leti prvi povezali v Slovensko kulturno društvo, ki so mu nadeli ime Istra. Istra zato, ker je to okolje v svoji zgodovini prijazno sprejelo številne priseljence iz drugih krajev, ki so si v njej ustvarili dom. Klaudija Velimirovič je bila deset let predsednica najstarejšega slovenskega društva v Istri. Letos, ko praznujejo 15-i rojstni dan, pa je predsedovanje prepustila kolegici Danici Avbelj. Pa ne zato, ker bi imela vsega dovolj; pravi, da si želi poizkusiti še kaj novega. Pa je že dosedaj naredila in izkusila veliko! Klavdija Velimirović je gostja oddaje Odprto za srečanja.
Na večerni klepet smo povabili gledališko igralko Niklo Petruško Panizon, članico igralskega ansambla Slovenskega stalnega gledališča Trst, ki je oblikovala vrsto lepih vlog. Njeno delo temelji na inteligentni razčlembi likov, ki jih upodablja in na iskrenem iskanju znotraj lastne življenjske in odrske izkušnje. Prisluhnite ji v pogovoru s Tanjo Jakomin Kocjančič.
Igralka Mira Lampe Vujičič se je z gledališkimi deskami srečala že v gimnazijskih letih in jim ostala zvesta štiri desetletja. Začela je v tržaškem gledališču, po končani akademiji pa je prišla v novogoriško gledališče, v katerem je oblikovala več kot sto vlog in pomembno zaznamovala njegovo podobo. Odhaja v pokoj in na radijski oder, oziroma v oddajo Odprto za srečanja jo je povabila Ingrid Kašca Bucik.
Naša gostje v oddaji odprto za srečanja je Pirančanka, ki že dolgo živi in dela v Mariboru. Baletka, solistka SNG Opere in baleta v Mariboru, Tijuana Križman Hudernik. Za njo so kljub mladosti leta težkih in napornih treningov, a izjemnih rezultatov in uspehov pri kritiki in občinstvu. V oddajo Odprto za srečanja jo je povabila Nataša Benčič
V oddajo Odprto za srečanja smo povabili Koprčana Gašperja Maleja, enega naših najvidnejših prevajalcev. Slovenski kulturni prostor je obogatil s prevodi velikih italijanskih književnikov. Za prevod Nafte Pier Paola Pasolinija je dobil Zlato ptico. Malej pa ni le prevajalec, temveč tudi pesnik. V zadnjem času se s svojimi pesmimi, prevedenimi v 15 tujih jezikov, predstavlja na pomembnih mednarodnih festivalih v Južni Ameriki. Tam ima poezija družbeno moč, poudarja, saj jo podpira javnost v najširšem pomenu. Z Gašperjem Malejem se je pogovarjala Lea Širok.
V oddaji Odprto za srečanja tokrat gostimo dr. Nives Zudič Antonič, izredno profesorico za italijansko književnost na koprski Fakulteti za humanistične študije, kjer je tudi predstojnica oddelka za italijanistiko. Naša sogovornica se že vrsto let uspešno ukvarja s področjem medkulturnosti – ki je v zaostrenem protibegunskem ozračju danes še kako aktualno - in z medkulturnostjo povezanim področjem večjezične vzgoje na vseh ravneh izobraževanja. Novembra 2014 je v okviru projekta Lingua-jezik izšlo njeno monumentalno delo Zgodovina in antologija italijanske književnosti Kopra, Izole in Pirana. Kot je poudarila ob tej priložnosti, "kdor se zaveda svoje kulture, ni napadalen do drugih". Več o sebi, medkulturnosti in večjezičnosti pa je povedala Lei Širok.
Tokrat gostimo Cvetano Rijavec, letošnjo dobitnico priznanja za življenjsko delo na področju managmenta. Primorka - rojena v Šempasu, ki je kot diplomirana kemičarka svojo poklicno pot začela v Šampionki Renče in jo nadaljevala v Fructalu kot predsednica uprave. Zatem pa vodila še družbo lek Kozmetika in na koncu Ljubljanske mlekarne. Lahko rečemo - krizna menedžerka, ki ji je v vseh treh primerih uspelo rdeče številke obrniti v zelene. Cvetana Rijavec je tudi sicer izjemno dejavna in ni področja, ki je ne bi zanimalo - v ospredju pa sta šport in kultura. K pogovoru, ki bo večinoma odstiral njeno uspešno poklicno pot, jo je povabila Ingrid Kašca Bucik.
Večer ima svojo moč. Sredino srečanje na frekvencah Radia Koper je dolgo eno uro. A mine kot bi trenil. Za to so krivi gostje, s katerimi se ob izbrani glasbi pogovarjajo novinarji.
V oddji gostimo odineo Zupin, Slovenko iz Milj pri Trstu, ki je večino poklicnega življenja posvetila glasbi, kot novinarka delala na agenciji Aple Adria, po upokojitvi pa se je posvetila aktivizmu v prid palestinskemu ljudstvu.
V oddji gostimo odineo Zupin, Slovenko iz Milj pri Trstu, ki je večino poklicnega življenja posvetila glasbi, kot novinarka delala na agenciji Aple Adria, po upokojitvi pa se je posvetila aktivizmu v prid palestinskemu ljudstvu.
Solkanec - dr. Branko Marušič je izjemen slovenski zgodovinar, avtor številnih znanstvenih knjig, monografij, razprav in člankov. Dolga leta je bil ravnatelj, pobudnik in vodja Raziskovalne postaje ZRS SAZU v Novi Gorici ter sodelavec novogoriške Univerze. Pomembno je prispeval pri organizaciji slovenske muzejske mreže, bil je eden ključnih sodelavcev Primorskega slovenskega biografskega leksikona, pobudnik izdajanja Goriškega letnika in Beril, sodeloval je v številnih strokovnih in znanstvenih druženjih in bil član slovensko-italijanske državne zgodovinsko-kulturne komisije. V tokratni oddaji se z doktorjem Brankom Marušičem pogovarja Nataša Uršič.
Neveljaven email naslov