Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V oddaji Odprto za srečanja smo v zadnjem letu gostili sogovornike, ki so nam pomagali razumeti svet in odnose v času pandemije: osebne, družbene, mednarodne. Danes bo naš gost profesor Dragan Kesić, ki se je v svojem doktoratu posvetil globalizacijskim procesom v svetovni farmacevtski industriji. Kako države naročajo in kako delijo cepiva? Kaj je cepilni nacionalizem? S predavateljem na Fakulteti za managament se je pogovarjala Tjaša Škamperle.
485 epizod
Večer ima svojo moč. Sredino srečanje na frekvencah Radia Koper je dolgo eno uro. A mine kot bi trenil. Za to so krivi gostje, s katerimi se ob izbrani glasbi pogovarjajo novinarji.
V oddaji Odprto za srečanja smo v zadnjem letu gostili sogovornike, ki so nam pomagali razumeti svet in odnose v času pandemije: osebne, družbene, mednarodne. Danes bo naš gost profesor Dragan Kesić, ki se je v svojem doktoratu posvetil globalizacijskim procesom v svetovni farmacevtski industriji. Kako države naročajo in kako delijo cepiva? Kaj je cepilni nacionalizem? S predavateljem na Fakulteti za managament se je pogovarjala Tjaša Škamperle.
Nocojšnji gost oddaje Odprto za srečanja bo Novogoričan Damir Podnar, profesionalni potapljač, inštruktor in vodja državne enote za tehnično potapljanje pri Upravi za zaščito in reševanje. Najgloblja točka, ki jo je kdaj obiskal, je izvir Mrzlek na Trnovsko-Banjški planoti, najbolj pa mu je v spominu ostalo raziskovanje toka reke Reke. V pogovoru s Karin Zorn Čebokli bo beseda tekla tudi o raziskovalnih odpravah v svetovnih morjih, nazadnje je raziskoval razbitine v Baltskem morju, in letošnjem reševanju ujetih v Križni jami.
Po poklicu je učiteljica, sicer pa tudi članica Beneškega gledališča. Igra harmoniko, spremlja plesalce FS Živanit in je dejavna pri še treh glasbenih zasedbah. Anna Bernich je pomemben člen kulturnega življenja nediških dolin, njena beneška govorica pa je ena sama pesem. V oddaji boste slišali štiri stare ljudske beneške skladbe, ki jih je posnela v našem studiu Hendrix.
V oddajo Odprto za srečanja smo ob desetem jubileju naše jezikovne rubrike "Kotiček za jeziček" povabili dekanjo Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem dr. Ireno Lazar in učiteljico Majo Petrovčič Rupnik, nekdanjo študentko oddelka za slovenistiko, ki je rubriko več let soustvarjala in se ji posvetila tudi v magistrskem delu.
Ana Jug je nekdanja odvetnica, pobudnica pro bono ambulante v Novi Gorici, ustanoviteljica društva starih in prenovljenih predmetov, nominiranka za Slovenko leto, ustanoviteljica Skupine kazenska ovadba, ki je naznanjala politike pred nečednimi posli, aktivna članica pobude Voda v ustavo, predvsem pa je upornica. Upornica proti krivicam nemočnih in krivicam sistema. Svoje izkušnje iz različnih protestov in uporov je zbrala v knjigi Od predpasnika do zapasnika. Knjigo je pred kratkim predstavila na knjižnem sejmu v Venezueli. V oddaji Odprto za srečanja se je z njo pogovarjala Nataša Uršič.
Jadralka Tina Mrak je Slovenijo zastopala na štirih olimpijskih igrah. Prvi nastop je zabeležila leta 2012 v Londonu, nastope pod petimi olimpijskimi krogi pa je sklenila letos v Parizu. Večji del kariere je v razredu 470 uspešno nastopala z Veroniko Macarol, na olimpijskih igrah pa je bila tudi s Tejo Černe in Jakobom Božičem. Jadralka Pirata iz Portoroža se je odločila, da ne bo več tekmovala v olimpijskih razredih, profesorica športne vzgopje se je tako odločila za prelomnico na športni poti. Z jadralko se je pogovarjal Primož Čepar.
Gost oddaje Odprto za srečanja je Rado Gregorič, kondicijski trener Tonija Vodiška, učitelj športne vzgoje, predsednik atletskega društva Nova Aurora ter velik ljubitelj in podpornik športa. Pogovarjali se bomo o pomenu športa, o odnosu do športa s strani mladih, starejših, države. Minulih deset let Rado intenzivno spremlja športno pot olimpijonika Tonija Vodiška, zato bo osrednji del pogovora namenjen vrhunskemu športu, pogojih zanj ter izzivih, ki jih imajo profesionalni športniki na poti do najvišjih dosežkov.
"Moj časopis je moje sidro", pravi Barbara Kramžar, ki je že vrsto let dopisnica časnika Delo iz tujine. Svoje novinarsko delo je sicer po diplomi začela v zunanjepolitični redakciji na Radiu Slovenija , a kaj kmalu odšla k časniku. Dolgoletno dopisništvo v tujini je začela jv Nemčiji - takrat še v Bonnu, nato šla prvič v Zda, se vrnila v Evropo in poročala z Dunaja, nato odšla v Berlin in spet v Zda, kjer je od leta 2019. Dolga leta tujine ji niso vzela občutka, da je Slovenija dom. Sem se redno vrača, vse dopuste z možem Američanom, ki odlično govori slovenščino, preživita v zaledju Kopra, kjer imata drugi dom. O delu dopisnice iz tujine, o Ameriki kot jo čuti, živi, o njej poroča, o bližajočih se volitvah, ki bodo zaznamovale Zda in ves svet se z Barbaro Kramžar v oddaji Odprto za srečanja pogovarja Nataša Benčič.
V oddaji Odprto za srečanja bo gost slikar in grafik Peter Ciuha. Tudi sam se je, tako kot njegov oče, priznani slikar Jože Ciuha, zapisal umetniškemu likovnemu izražanju. Rad raziskuje nove likovne izraze, ob tem pa si prizadeva, da bi ljubezen do umetnosti predal tudi svojim študentom. Je predavatelj v okviru programa Vizualna umetnost in oblikovanje na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem. Japonsko, kjer je pred kratkim razstavljal, nosi v srcu, z družino pa živi v idilični kraški vasici. Nič v življenju ni slučajno, rad reče.
Na srečanje smo se tokrat povabili k Bojanu Rustju, pred kratkim upokojenemu družinskemu zdravniku, ki je več kot štiri desetletja vodil splošno ambulanto na zdravstveni postaji Bovec. Za svoje življenjsko delo je prejel tudi naziv častni občan. Rustja pa je mnogo več kot le zdravnik, je tudi mož, oče odraslima hčerki in sinu, marsikdo pa ga pozna tudi po njegovi bogati zbirki predmetov iz prve svetovne vojne Alberto Picco. Z njim se je pogovarjala Mariša Bizjak.
Saša Gerčar, ki jo marsikdo pozna zaradi njene blagovne znamke Kura Fura, je nekdanja uspešna direktorica ameriškega podjetja, ki je zaradi izgorevanja pred 12 leti zaživela na novo: ustvarila si je novo službo, Ljubljani pa je pred dvema letoma dodala Trst, kjer je kupila stanovanje. Dnevna doživetja ter spoznanja o življenju na tej in oni strani nekdanje meje, pa naj gre za nepremičninski trg, hrano, promet ali obeleževanje praznikov, deli na socialnih omrežjih. Njene gostobesedne zapise, ki jih vedno pospremi s fotografijami, pogosto tudi z video posnetki, zaznamujeta humor in optimizem.
Matej Praček je strasten zbiratelj in poznavalec mineralov in kristalov. Prav želja po raziskovanju narave in njenih skrivnosti ga je popeljala v ta svet. Skozi leta je izoblikoval globoko razumevanje mineraloških procesov in edinstvenih lastnosti kristalov. Išče in zbira redke in posebne primerke z vsega sveta, od barvitih ametistov do eksotičnih turmalinov. Poleg zbiranja se Matej ukvarja tudi z raziskovanjem energetskih lastnosti kristalov. Zanj so minerali več kot le estetski predmeti – so orodja za duhovno rast in dobro počutje. Prepričan je, da lahko pravilno izbrani kristali pomagajo pri uravnovešanju energije, izboljšanju koncentracije in prinašanju notranjega miru. Z njim se je v svet naravnih lepot, ki jih ponuja naša Zemlja, odpravil Boštjan Simčič.
Naš gost je Rado Andolšek s Ferlugov, ki se vse življenje ukvarja z ohranjanjem slovenske tradicije. Živi v Italiji, igra v godčevski zasedbi Kulturnega društva Kraški šopek, ki vključuje dve folklorni skupini in poustvarjalke ljudskih pesmi. Z Radom Andolškom in njegovo ženo Natašo Čevnja, se je pogovarjala Smilja Baranja.
Dobitnik Maroltove plakete deluje v okviru KD FS Razor, ki vključuje plesno, pevsko in dramsko dejavnost. Avtorica: Smilja Baranja
Romanja so tudi izraz vere, se pa v zadnjem času vedno več pohodnikov na poti odpravi tudi iz drugih osebnih, ne nujno verskih vzgibov. Med najbolj znane poti sodi španski camino v Santiago de Compostello. Gost oddaje Odprto za srečanja je Rado Sluga, romar, pohodnik, ki je nedavno v knjigo strnil preplet misli in korakov s camina. Z njim se je pogovarjala Tjaša Škamperle
V oddaji Odprto za srečanja je nocoj naša gostja Maja Križmančič, Primorka iz Šempetra, ki že vrsto let živi ob morju in je že poldrugo leto direktorica Javnega gospodarskega zavoda Protokolarne storitve Brdo. Že od mladih nog svoje življenje posveča turizmu in je na tem področju prehodila vse stopničke od restavracijske vajenke do direktorice. V goste jo je povabila Nataša Benčič.
O besedah, ki ne ubogajo več, o spoznavanju samolastne ujetosti in o iskanju izhodov v širino brezmejnosti, o veselju, ki samo po sebi ne obstaja, o sanjah, o ljubezni, o spominih, o živosti življenja in o zgodbah Sredozemlja - razmišlja vsestranska glasbenica, Tržačanka Andrejka Možina. V zadnjem letu je ustvarila novo umetniško dimenzijo izbranih pesmi slovenskih pesnic v Italiji. Lani je s svojo glasbeno zasedbo Violoncelli itineranti presunila na Festivalu slovenskega šansona s skladbo Sredozemlje. Je skladateljica, čelistka in pevka, predana pedagoginja; mirna in čuteča oseba globokega duha, razsežnega ustvarjalnega napona ter ekspresivnega samolastnega izraza.
Dr. Blaž Kosovel je urednik, publicist, voditelj, organizator dogodkov, doktor znanosti, turistični vodnik. V svoji doktorski disertaciji je raziskoval razliko med ZDA in evropskimi državami, kjer je kot temeljni pojem raziskovanja izpostavil pomen kulture. Leta 2022 je izdal knjigo Zakaj ZDA nimajo ministrstva za kulturo. Knjiga je tematsko dvoje: sistematična zgodovina pojmov kultura in civilizacija (od njunih prvih omemb do 20. stoletja) in podrobna predstavitev ZDA kot tiste države, kjer kultura ni imela glavne vloge pri njenem nastanku, kot to velja pri nas v Evropi. Dr. Kosovel je napisal tudi spremno besedo k letos izdani knjigi ameriškega antropologa Davida Graeberja z naslovom »Bulšihti: teorija«. V goriškem prostoru ga poznajo kot člana Društva humanistov Goriške, kot avtorja dokumentarne serije Goriški sprehodi, soorganizatorja festivala Mesto knjige in drugih dogodkov.
Je velik zagovornik digitalne dostopnosti v Sloveniji, s čimer se ukvarja zadnjih 15 let. Ker je to področje še zelo nerazvito, je v tem našel tudi poklicni izziv in opredelitev. Skupaj s somišljeniki so ustanovili Zavod za digitalno dostopnost A11Y.si (izg.: a ena ena ipsilon pika esi), pri čemer je A prva, Y pa zadnja črka angleške besede za dostopnost, vmes pa obe enki simbolizirata preostalih enajst črk angleško accessibility (aeksesibiliti) oz. dostopnost. V omenjenem zavodu so zaposlitev našli štirje strokovnjaki, med njimi je Tilen Škraba vsekakor prvi obraz. Ljubljančan, ki zadnja tri leta živi z družino v Izoli. Je tudi vodnik reševalnega psa in inštruktor za delo z reševalnimi psi. O dostopnosti za ranljive skupine je še premalo zavedanja, poudarja, zato bo potrebnega še veliko dela na ozaveščanju ljudi in iskanju ustreznih rešitev. Tilna Škrabo je pred radijski mikrofon povabil Valter Pregelj.
Gostja nočnega programa bo Mirella Baruca iz Kopra, mesta, ki je zanjo najlepše na svetu. Mirella je zelo kreativna. Rek, da »kdor poje, zlo ne misli«, je razširila in pravi, da kdor poje in pleše, piše in pesni, skratka, ustvarja, ta slabo' ne misli. Vse to in še več počne tudi sama. Tako da je za vse konjičke, raziskovanja in zanimanja marsikateri dan 'prekratek'. Na spletu je svoje zveste bralce povabila v posebno skupino, ŠTORJE SZ ŠKRINJE, za katero zapisuje zgodbe o nekdanjem življenju v mestu in dialoge v dialektu s svojo nono Vanco Bomba iz Bošadrage. Življenjska zgodba Mirelle Baruca je zanimiva in navdihujoča. K poslušanju pogovora z nasmejano Koprčanko vas vabi Mojca Klarič. Pa še majhno opravičilo: med snemanjem pogovora se je nad Koprom razbesnelo hudo neurje, močan naliv in nekaj gromov bo slišati tudi v posnetku, ki sledi.
Kulturni in literarni zgodovinar ter predavatelj dr. Jonatan Vinkler življenje zajema z veliko žlico. Meni, da se nikoli ne smemo zadovoljiti s tistim, kar je bilo. Zadovoljiti se z dosežkom in si ne prizadevati za njegovo izboljšanje je kot mlačna voda, pravi. Ni niti poživljajoče topla niti osvežujoče hladna. Zaposlen je na Univerzi na Primorskem, je direktor Univerzitetne knjižnice in glavni urednik Založbe univerze na Primorskem, za svoja raziskovalna dela je prejel številne nagrade. Tudi Prešernovo nagrado Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Načrtov z univerzitetno knjižnico mu ne manjka, želi si, da bi postala bogato intelektualno in ustvarjalno središče.
Neveljaven email naslov