Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Že od malih nog je veljal za čudežnega dečka kajtanja, bil je trikrat zapored mladinski svetovni prvak. Danes pa nosi celinsko in svetovno krono v članski konkurenci in kot tak velja za prvega favorita na poletnih olimpijskih igrah v Parizu leta 2024, kjer bodo jadralske tekme potekale v morju pred Marseillem. Tik preden je odšel na Kanarske otoke, na Fuertoventuro, drugi največji otok kanarskega otočja, ga je na pogovor povabil Iztok Novak Easy.
485 epizod
Večer ima svojo moč. Sredino srečanje na frekvencah Radia Koper je dolgo eno uro. A mine kot bi trenil. Za to so krivi gostje, s katerimi se ob izbrani glasbi pogovarjajo novinarji.
Že od malih nog je veljal za čudežnega dečka kajtanja, bil je trikrat zapored mladinski svetovni prvak. Danes pa nosi celinsko in svetovno krono v članski konkurenci in kot tak velja za prvega favorita na poletnih olimpijskih igrah v Parizu leta 2024, kjer bodo jadralske tekme potekale v morju pred Marseillem. Tik preden je odšel na Kanarske otoke, na Fuertoventuro, drugi največji otok kanarskega otočja, ga je na pogovor povabil Iztok Novak Easy.
V oddajo Odprto za srečanja vabimo sogovornike, s katerimi razmišljamo kako nas je spremenil čas epidemije, na kaj vse je in bo vplival, kako bo zaznamoval človeka, človeštvo, Evropo, svet. Nocoj je naša gostja dr. Marta Verginella, raziskovalka, Tržačanka po rodu, redna profesorica obče zgodovine 19. stoletja in Teorije zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Aprila 2018 je bila osebnost Primorske. O tem, kako je doživljala čas epidemije - v nizu naših gostov je namreč prva sogovornica, ki živi v Italiji - o tem kako se bo ta čas zapisal v zgodovino, o tem, da bo Evropa morala spregovoriti nek skupni jezik ali pa bo postala provinca velesil, o tem česa jo je strah , pa tudi o tem, da ne moremo vsega nadzirati - še posebej ne bodočnosti, lahko pa se potrudimo in jo naredimo čim boljšo, se z njo pogovarja Nataša Benčič.
Sreda zvečer je čas za srečanja s sogovorniki, ki nam pomagajo razumeti, kakšen bo svet po koncu korona- krize. V minulih oddajah smo gostili filozofa Igorja Pribca, ekonomista Egona Zakrajška, režiserja in kolumnista Gorana Vojnovića, sociologinjo Matejo Sedmak, nocoj pa se bo Nataša Uršič pogovarjala z filozofom in pisateljem Mirtom Komelom.
V oddaji nadaljujemo niz pogovorov o nenavadnem času, ki ga je tako zelo zaznamovala pandemija koronavirusa. Tokratna gostja je sociologinja Mateja Sedmak iz Znanstveno raziskovalnega središča Koper, ki se že vrsto let ukvarja z migracijami, družino in ranljivimi družbenimi skupinami. In ena bolj ranljivih skupin v času pandemije so tudi otroci, od najmlajših do mladostnikov. Posledice te izkušnje bodo zagotovo negativne za otroke iz deprivilegiranih in marginaliziranih skupin. Vendar so se v tem nenavadnem času lahko tudi marsičesa naučili. Pa ne samo otroci, med drugim poudarja naša sogovornica.
Zdi se mi, da se bomo vrnili nazaj v svoj stari dobri svet in da se bodo ljudje prej ko slej zatekli k znanemu, je Goran Vojnović (foto: BoBo) zapisal v eni od svojih kolumen v sobotnem Dnevnikovem Objektivu. To je bilo na začetku karantene, kasneje je je vendarle dopustil tudi možnost, da nas bo ta izkušnja zaznamovala: Svet, v katerega izstopamo iz karantenske ječe, nas straši, ker se je spremenil ali pa smo se spremenili mi, je zapisal pred kratkim. Tudi njegove zapisane misli so bile povod za pogovor, ki ga je z režiserjem, scenaristom in pisateljem v Piranu posnela Tjaša Škamperle.
Gost sredine oddaje Odprto za srečanje je ekonomist Egon Zakrajšek (Foto: Alen Ježovnik), ki je bil več let zaposlen na Ameriški centralni banki. Lansko poletje se je z družino iz ZDA preselil v Švico. V Baslu zdaj svetuje Banki za mednarodne poravnave. Kaj čaka gospodarstvo? Kje je denar za pomoč? Kje leti helikopterski denar? Moramo predrugačiti družbo? Kakšne so možnosti, da Joe Biden jeseni premaga Donalda Trumpa? O tem ga je spraševala Tjaša Škamperle.
Pred svetom so pomembne odločitve, ki so povezane s posledicami pandemije in krizo, kakršne po mnenju mnogih, tudi našega tokratnega gosta, filozofa in profesorja na Filozofski fakulteti Igorja Pribca, še nismo izkusili.
Gostja oddaje Odprto za srečanje je Ado Škamperle dolgoletna vodja podružnične šole v Senožečah. Tam je vzgojila tudi mnogo pevcev in pevskih talentov. Z njo se je pogovarjala Tjaša Škamperle.
Janez Beličič je bil glas Radia Trst A zadnja tri desetletja. Svojo radijsko pot je začel z oddajo od Milj do Devina, pisal je tudi za časopis Gospodarstvenik in fotografiral za Primorski dnevnik. Ker sta bila njegova starša iz Slovenije, je govoril drugače kot drugi zamejski radijci. 30 let je bil edini moški napovedovalec na Radiu Trst A. Z velikim posluhom za jezik je bil Janez Beličič mentor generacijam radijcev, ki so svojo pot začeli tu. Tudi po upokojitvi bo njegova govorna zapuščina še leta odmevala po radijskih studiih, saj je njegovo znanje neprecenljivo. Nedavno je prebral svoj zadnji radijski dnevnik in oddajo Glasba po željah. Klici poslušalcev, ki so se želeli od njega posloviti, so kar deževali. Razveselile so ga čestitke in ogromno toplih besed. Po svoji poklicni poti, ki jo je posvetil tržaškemu radiu, se bo Janez Beličič v oddaji Odprto za Srečanja sprehodil z Boštjanom Simčičem.
V oddaji gostimo tržaškega pesnika, prevajalca in urednika Marka Kravosa, ustvarjalca in pobudnika mnogih kulturnih pretokov in izmenjav ob naši zahodni meji, a tudi širše, človeka dialoga in sodelovanja. Marko Kravos je eden tistih ljudi, ki ga je knjiga najprej očarala, potem pa doživljenjsko zaznamovala. Morda še bolj zato, ker se je rodil slovenskima staršema v Italiji, v času jezikovne in kulturne diskriminacije. V svoji dolgoletni karieri književnika je izdal več kot 30 pesniških zbirk, bil večkrat nagrajen, vseskozi pa je sodeloval v slovenskih in mednarodnih književnih organizacijah.
Gost oddaje je Zlatan Čok, prvi predsednik Zveze pomorsko prometnih agencij Slovenije. Koprčan, rojen v Beogradu, kamor sta ste pred fašizmom zatekla starša, tržaška Slovenca. Pomorski agent, ki je v času osamosvojitve ustanovil svojo pomorsko agencijo. Videl je, kako sta zrasla koprsko pristanišče in Žusterna. Pogovarjali smo se tudi o njegovi službi v Romuniji, kjer so ga imeli za tajnega agenta.
V oddaji Odprto za srečanja gostimo novogoriškega fotografa Davida Verliča. Na svoji kreativni poti se je preizkusil tudi kot urednik oddaj na lokalni televiziji, ustvarjal je različne dokumentarne in reportažne filme, je ustanovitelj kulturnega društva Klub Zagon in član Društva humanistov Goriške. David Verlič je bil tudi pobudnik zelo odmevnega projekta Ljudje Nove Gorice/Humans of Nova Gorica, kjer so skozi zgodbe in fotografije na različne načine predstavljeni prebivalci mesta. Njegove fotografije pišejo različne zgodbe goriškega prostora in zato je iztočnic za zanimiv pogovor dovolj. Z Davidom Verličem se bo pogovarjal Boštjan Simčič.
V oddaji Odprto za srečanja gostimo tokrat prof. dr. Jadrana Lenarčiča, znanstvenika in direktorja Inštituta Jožef Štefan. Lenarčič, doma iz Kopra, se je uveljavil kot razsikovalec na področju robotike, o čemer tudi predava doma in na tujem, hkrati pa vodi velik reziskovalni tim na najpomembnejšem raziskovalnem inštitutu v državi. Kljub znanstvenemu delu pa se ni odpovedal slikanju. Pri obojem prisega na navdih, ki ga, kot pravi, tudi najbolj opredeljuje.
Gostja oddaje Odprto za srečanja je Nina Ukmar, direktorica Kosovelovega doma Sežana in predsednica Arti kino mreže Slovenija. Z njo se je o filmski vzgoji, motiviranju mladine, Srečku Kosovelu in spodbujanju kreativnih ustvarjalcev pogovarjala Tjaša Škamperle.
V oddaji Odprto za srečanja gostimo novinarko, dolgoletno dopisnico Radia in Televizije Slovenija iz zamejstva, Mirjam Muženič. Zadnjih 27 let je v slovenski prostor prinašala novice o življenju rojakov v Italiji. Od Kanalske doline preko Rezije in Benečije, do Goriške, Tržiča in Trsta. Takorekoč ni bilo kraja in skorajda ne dogodka, ki ga ne bi zabeležila z mikrofonom in kamero. Leto 2020 bo za Mirjam Muženič po 40-ih letih novinarskega dela, povsem drugačno in polno novih izzivov.
Olimpionik Miro Cerar je nedavno praznoval 80-o obletnico, ob tej priložnosti se je spomnil vseh svojih največjih uspehov. V oddaji Odprto za srečanja se je s Primožem Čeparjem pogovarjal tudi o stvareh, ki so zaznamovale njegovo življensko pot.
Oddajo Odprto za srečanja tokrat posvečamo pisatelju Milanu Rakovcu ob njegovi nedavni osemdesetletnici. Z javnim pogovorom jo je 17. decembra 2019 obeležil tudi v Kopru. Hrvaški pisatelj, doma iz Istre, ne velja le za vodjo Foruma Tomizza, marveč tudi za človeka, za katerega so meje poseben izziv, čeprav jim pravi, da so tudi prekletstvo. Pogovor je pripravila Neva Zajc.
Na Goriškem, Primorskem in tudi v širšem slovenskem prostoru najbrž ni športnika ali športnega navdušenca, ki ne bi že slišal za Vojka Orla ali ga tudi osebno poznal. Namreč, generacije mladih je vrsto let poučeval telesno vzgojo na Tehniškem šolskem centru v Novi Gorici, tiste bolj zavzete za kraljico športov oziroma atletiko pa tudi treniral in vzgajal v novogoriškem atletskem klubu. Po upokojitvi je Vojko Orel svojo ljubezen do športa in nasploh športnega dogajanja na Goriškem začel popisovati v tiskanih izdajah. Trem publikacijam - ob 50-letnici Atletskega kluba Gorica, o dosežkih atletov in atletinj ega kluba in zborniku o novogoriškem Športnem parku - je dodal še najnovejšo monografijo o nogometu v Šempetru pri Gorici med leti 1945 in 1963. In prav to je bilo tudi izhodišče pogovoru, ki ga je novinar Valter Pregelj pripravil z avtorjem te publikacije Vojkom Orlom.
Oddajo Odprto za srečanja tokrat posvečamo pisatelju Marjanu Tomšiču ob njegovi 80-letnici. Ob jubileju so mu Mestna občina Koper, Kulturni klub in Knjižnica Anakaran pripravili dva pogovorna večera. Na teh so nastali posnetki,v katerih se prijatelji, kolegi, književniki in njegovi učenci spominjajo številnih srečanj s pisateljem, ki je odkrival Istro in jo postavil na slovenski literarni zemljevid. Oddajo je pripravila Neva Zajc.
Kinologinja Maja Golob je sodnica in vzrediteljica sibirskih haskijev. Letos je imela prvo leglo delovne pasme bloodhoundov, ameriške linije, ki jih uporabljajo šerifi pri iskanju kriminalcev. Maja je inštruktorica mantrailinga. V Ameriki se je s psom usposabljala tudi za iskanje trupel. Prva na svetu je pse natrenirala za zaznavanje glutena in morskih sadežev v hrani. Razpeta med Ameriko in Slovenijo vzgaja pse pomočnike za invalide, slabovidne in slepe.
Neveljaven email naslov