Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vasica Avče v občini Kanal ob Soči je danes znana predvsem po edini slovenski črpalni hidroelektrarni in po tem, da je pred 115 leti nad vasjo padel prvi slovenski meteorit. Športni navdušenci, pa ste Avče spoznali po zelo odmevni prireditvi Downhill Avče, ko so vas in okolico preplavili gorski kolesarji s celotne Slovenije. Prav na prelomu v novo tisočletje so se domačini resneje začeli ukvarjati s to športno disciplino, takrat so ustanovili tudi društvo. Danes je gorsko kolesarstvo sestavni del kraja, pravi Mitja Madon, ki ponosno dodaja, da so v tem času vzgojili več tekmovalcev, ki krojijo slovensko gorsko kolesarsko sceno. Mitja Madon je tudi ljubiteljski fotograf, ki je ta hobi prepletel z gorskim kolesarjenjem. Na klepet ga je povabil Boštjan Simčič
485 epizod
Večer ima svojo moč. Sredino srečanje na frekvencah Radia Koper je dolgo eno uro. A mine kot bi trenil. Za to so krivi gostje, s katerimi se ob izbrani glasbi pogovarjajo novinarji.
Vasica Avče v občini Kanal ob Soči je danes znana predvsem po edini slovenski črpalni hidroelektrarni in po tem, da je pred 115 leti nad vasjo padel prvi slovenski meteorit. Športni navdušenci, pa ste Avče spoznali po zelo odmevni prireditvi Downhill Avče, ko so vas in okolico preplavili gorski kolesarji s celotne Slovenije. Prav na prelomu v novo tisočletje so se domačini resneje začeli ukvarjati s to športno disciplino, takrat so ustanovili tudi društvo. Danes je gorsko kolesarstvo sestavni del kraja, pravi Mitja Madon, ki ponosno dodaja, da so v tem času vzgojili več tekmovalcev, ki krojijo slovensko gorsko kolesarsko sceno. Mitja Madon je tudi ljubiteljski fotograf, ki je ta hobi prepletel z gorskim kolesarjenjem. Na klepet ga je povabil Boštjan Simčič
V Kanalu ob Soči praznujejo letos 150-o obletnico ustanovitve Narodne čitalnice, ki je bila ena prvih na Primorskem. Njena posebnost je bilo prepletanje različnih jezikov, kultur in narodnosti. O vplivu čitalniškega gibanja v srednji Soški dolini in na Goriškem nasploh se bomo v tokratni oddaji Odprto za srečanja pogovarjali z zgodovinarjem mlajše generacije in raziskovalcem Robertom Devetakom iz Ročinja pri Kanalu. A ne samo o pestri in bogati društveni dejavnosti na Kanalskem pod Avstro-Ogrsko, z našim sogovornikom bomo spoznali tudi pomen dobrodelnosti v tistem času in slišali, kako so sprejeli nošnjo ženskih hlač na Goriškem. Pogovor z zgodovinarjem, raziskovalcem in asistentom na Filozofski fakulteti v Ljubljani Robertom Devetakom je pripravil Valter Pregelj.
Gostja tokratne oddaje je dramska in filmska igralka Marjuta Slamič - članica Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica. Številnim nagradam je letos dodala tudi nagrado Tantadruj za igralsko stvaritev - za dve vlogi pretekle sezone - kraljice Hekabe v Trojankah in Paškue v Barufah. Igralko, ki se je za ta poklic šolala v Londonu, je k pogovoru povabila Ingrid Kašca Bucik.
Igor Pison je tržaški Slovenec, režiser mlajše generacije, ki mu vrata odpira tudi tujina. Je pisatelj, v tej sezoni je deloval kot umetniški koordinator v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu. To pristaniško mesto je njegov rojstni kraj, ki ga je med študijem za nekaj časa zapustil in nanj pogledal z drugačne perspektive. Kako je delati v slovenskem gledališču sredi Trsta? Kaj od gledališča hoče sodobna publika? Zakaj v času resničnostne televizije rabimo umetnost? To so le nekatera izmed vprašanj, ki jih je gostu postavila Ivana Zajc.
Izolanka Maša Plaznik je pred nekaj leti, ko je bistvu imela vse, kar bi morala imeti po družbenih prepričanjih, kljub temu pa se ni dobro počutila v svoji koži, podala na samostojno pot. Za seboj je pustila 10 let izkušenj v kadrovanju in vodenju zaposlenih ter postala intuitivna strokovna svetovalka. Zase pravi, da pozitivno gleda na življenje, da sprejema ljudi take, kot so, ob tem pa se vsak dan uči. Dolgoletne izkušnje, poznavanje različnih tehnik in lastne tehnike so osnova, na podlagi katerih v svojem Žarku sreče opravlja različne terapije, delavnice za osebno rast in za aktivacijo procesov delovanja telesa, sproščanja in odpravljanje stresa. Kaj jo je pripravilo do tega, da se je podala na tako pot, komu priporoča tovrstno terapijo in komu jo odsvetuje, je zaupala Aniti Urbančič.
Ines Bonutti je univerzitetno diplomirana arhitektka, ki se podpisuje pod številne projekte, med katerimi zagotovo izstopata ureditev Kulturnega doma v Bukovici in poslovilna vežica v Bukovici, ki je bila uvrščena med pet odprtih hiš Slovenije. Bonuttijeva sodi med tiste arhitekturne ustvarjalce, ki jim je zelo pomembno celostno dojemanje in oblikovanje prostora. je tudi predsednica Društva primorskih arhitektov. v Oddajo odprto za srečanja jo je povabila Ingrid Kašca Bucik.
Andrej Stare je eden najbolj razpoznavnih športnih komentatorjev, desetletja pa svoje novinarsko delo dobro združuje z zdravniško službo. Stare je znan kot odličen poznavalec nogometa, hokeja, atletike in smučarskih skokov, s svojo osnovno zdravniško profesijo pa se ukvarja v Dobrni. V prostorih srednješolskega centra v Sežani se je z gostom pogovarjal Primož Čepar
Vlada je Darka Muženiča nedavno ponovno imenovala za direktorja Urada za preprečevanje pranja denarja. To funkcijo bo opravljal še 5 let. Število prijav sumov o pranju denarja je na uradu vse več. Do sedaj so sodišča pravnomočno obsodila 77 oseb zaradi pranja denarja. Muženič meni, da bi lahko bila ta številka višja. Zakaj, boste slišali v intervjuju, ki ga je pripravila Tjaša Škamperle. Pogovarjala sta se tudi o nakazilih iransko - angleškega državljana v NLB, novih inšpekcijskih pooblastilih, ki jih je pridobil urad, vpisu dejanskih lastnikov podjetij ter o tem, kako je plačilo položnice za komunalne storitve na poštnem okencu lahko povezano s pranjem denarja
Naš gost bo Ljubljančan, ki živi v Vipavski dolini. Vili Resnik je že v mladih letih okusil moč slave v skupini Pop design, v kateri je pel od leta 1989 do 1995. Od takrat ima samostojno solistično kariero, v kateri je izdal šest albumov, bil je trikrat nominiran za glasbenega viktorja in v tem času je, s pesmijo Naj bogovi slišijo, zastopal tudi Slovenijo na pesem Evrovizije v Londonu. Z Vilijem Resnikom se je pogovarjala Smilja Baranja.
Tokrat gostimo podjetnika Marjana Batagelja. Enega najuglednejših slovenskih gospodarstvenikov, sicer predsednika upravnega odbora družbe Postojnska jama in predsednika Kluba slovenskih podjetnikov. Marjan Batagelj je sicer po izobrazbi profesor geografije in etnologije. Njegova politična barva je vijolična, pravi. Najbolj pa prezira povprečnost in površnost ter sovraži navade, ki so strup za ustvarjalnost. K pogovoru ga je povabila Ingrid Kašca Bucik.
Simona Semenič je uveljavljena slovenska dramatičarka, dramaturginja, režiserka, performerka in producentka. Večkratna Grumova nagrajenka velja za eno najizvirnejših gledaliških ustvarjalk svoje generacije. Dramska besedila leta 1975 rojene dramatičarke so prevedena v več kot deset jezikov in uprizorjena v različnih evropskih gledališčih ter ovenčana s številnimi priznanji. Tudi z najvišjim državnim, saj je letošnja nagrajenka Prešernovega sklada. Čeprav že dve desetletji živi v Ljubljani, jo izdaja ajdovsko narečje. Domov se rada vrača. Tudi zato, ker je blizu SNG Nova Gorica, s katerim občasno sodeluje. Pred kratkim je v Novi Gorici predstavila knjigo Me slišiš. Pred mikrofon jo je povabila Nataša Uršič.
Diplomirani pravnik Andrej Šifrer, je glasbeno pot začel leta 1977. Novembra lani je 40-letnico ustvarjanja zabeležil s projektom "40 let norosti". Šifrer je napisal več kot sto sedemdeset avtorskih pesmi, prodal je več kot pol milijona plošč. Zanimajo ga duhove vrednote in je raziskovalec Svetega pisma Stare zaveze. Slišali boste tudi stare in nove pesmi tega priljubljenega slovenskega kantavtorja, s katerim se pogovarja Smilja Baranja.
V oddaji gostimo tokrat Koprčanko Simono Bergoč, doktorico jezikoslovja in vodjo službe za slovenski jezik pri ministrstvu za kulturo RS. Pogovarjamo se o položaju jezika danes, o našem odnosu do slovenščine, o pouku v šolah in na univerzi in o tem, kako se z jezikovno politiko ukvarjajo na ministrstvu za kulturo.
Tokrat gostimo Katjo Kogej, ki jo odlikujejo številne danosti, veliko znanja in tudi stalno iskanje. Etnologinja in sociologinja po izobrazbi je že od nekdaj predana naravi in njenim čudežnim darovom. V središče pa postavlja vrtnice - dolga leta je predsednica Goriškega društva ljubiteljev vrtnic, pred nedavnim pa je prav na temo vrtnic diplomirala iz evolutivne naturopatije. Na srečanje je Katjo Kogej povabila Ingrid Kašca Bucik.
Delati zase. Pomagati svojim bližnjim, ko te rabijo. In predvsem, delati za druge. To so tri načela izjemno angažirane medgeneracijske povezovalke Natalije Planinc, predsednice piranskega društva Anbot. Iskrivi sogovornici nikoli ne zmanjka zamisli za spodbujanje sodelovanja, vseživljenjskega učenja in ohranjanja kulturne dediščine. Letos je za svoje vsestransko delovanje dobila najvišje priznanje piranske občine, Zlati grb, ki je le eno iz vrste priznanj za njeno neutrudno ustvarjalno delo tkanja socialnih vezi. Natalijo Planic, ki zase pravi, da je rojena pod srečno zvezdo, je v oddajo povabila Lea Širok.
Pomorski muzej Piran letos praznuje 50-letnico poimenovanja po Sergeju Mašeri, zato smo v nocojšnjo oddajo povabili muzejsko svetnico, dr. Nadjo Terčon, ki se že od svojih študentskih let ukvarja s pomorsko zgodovino. V ustanovi, v kateri je zaposlena skoraj trideset let, se posveča raziskovalnemu in muzejskemu strokovnemu delu na področju novejše zgodovine pomorstva in obalnega področja. Prisluhnite ji v pogovoru s Tanjo Jakomin Kocjančič.
Mlada raziskovalka Barbara Riman je vodja enote Inštituta za naorodnostna vprašanja na Reki. Naloga enote, ki ima sedež v Slovenskem domu Kulturno prosvetnega društva Bazovica, je raziskovanje zgodovine Slovencev in slovenstva na Hrvaškem. Barbara Riman o tej temi veliko ve. Sama je namreč pripadnica tretje generacije Slovencev, ki so svoj novi dom našli na Reki. V goste jo je povabila Barbara Kampos.
Posestvo Movia v Brdih obstaja od leta 1700. Sloves njihovih vin je Aleš Kristančič, ki predstavlja osmo generacijo vinarjev, ponesel v svet. In ne samo to. Že večkrat je bil uvrščen med sto najboljših vinarjev na svetu. Kot pravijo na posestvu Movia - to ni le znamka vina in ime posestva, pač pa način življenja. Vsekakor način življenja, ki piše uspešno zgodbo. Vesno in Aleša Kristančiča tokrat gosti Ingrid Kašca Bucik.
Jani Kovačevič, Koprčan po rodu, ki že dolgo živi v Luciji, močno pa je povezan z družinsko domačijo v Ocizli pri Kozini, je imel srečo, da je kot najstnik veliko časa preživel s starimi starši. Stari oče, po poklicu mizar, mu je privzgojil ljubezen do lesa, preko njega pa je vzljubil tudi zgodovino in umetnost. In vse to povezal v poklic, ki je to zanj postal šele zadnja leta. A zato toliko bolj zvesto, predano, z veliko radovednostjo in spoštovanjem do vsega, čemur pravimo starine ali antikvitete. Do vsega starega in lepega, kar srečujemo na sejmih, v antikvariatih, starinarnicah, seveda muzejih…zelo pogosto pa na zaprašenih podstrešjih in pozabljenih kleteh. Insula Antiqua je bilo ime njegove starinarnice v Izoli in čeprav tam nima več poslovnega prostora, je ime obdržal. V goste ga je povabila Nataša Benčič.
Primorski kantavtor, pisec besedil, novinar in urednik Drago Mislej je letošnji dobitnik ježkove nagrade. V oddaji Odprto za srečanja z njim prehodimo pot od postojnske gimnazije, kjer so mu nadeli ime Mef in po katerem ga poznajo vsi, do Izole, kjer prebiva zdaj in širi kulturo prijaznega sobivanja skupnosti, ureja tednik Mandrač in še zmeraj ustvarja, piše besedila za druge in skladbe zase in za svoje bende. Seveda se v pogovoru ustavimo tudi v Kopru, zlasti v medijih, kjer je delal kot novinar ali urednik in opisujemo glasbeno sceno od prihoda do danes.
Gostja v nocojšnji oddaji Odprto za srečanja bo Mateja Zupančič. Od leta 2012 živi v Kabulu, kjer kot svetovalka za razvojne in humanitarne zadeve dela za več nevladnih organizacij. Preučila je več sto intervjujev z ljudmi iz različnih delov Afganistana, na podlagi katerih je napisala več deset poročil o različnih temah - od migracij do opolnomočenja žensk. Od leta 2005, ko je prvič obiskala Kabul, so se varnostne razmere znatno poslabšale, pravi Zupančičeva, ki bo spregovorila tudi o položaju žensk in obljubljenih porokah, vplivu kozervativnih skupin, migracijskih paradoksih in o spogledovanju mladih z Zahodom. V naslednji uri boste lahko prisluhnili tudi glasbi afganistanskih izvajalcev, ki jih je posebej za to oddajo, ki jo je pripravila Mateja Brežan, izbrala naša nocojšnja sogovornica.
Neveljaven email naslov