Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Samuel Lucas, pevec s skoraj tridesetimi leti odrskih izkušenj, se z novo ploščo podaja na področje idejnega in glasbenega avtorstva. Album "Sebe dajem" bi lahko žanrsko označili kot poprock, v katerem je zaslediti primesi bluesa, funka, jazza in še česa, za kar imajo zasluge tudi sodelujoči glasbeniki, pisanja besedil pa so se poleg Samuela Lucasa lotili Rok Lunaček, Igor Pirkovič, Teo Collori, Dean Bakić in Amir Karalić.
Avtorska plošča prekaljenega slovenskega pevca
Samuel Lucas, pevec s skoraj tridesetimi leti odrskih izkušenj, se z novo ploščo podaja na področje idejnega in glasbenega avtorstva. Album Sebe dajem bi lahko žanrsko označili kot poprock, v katerem je zaslediti primesi bluesa, funka, jazza in še česa, za kar imajo zasluge tudi sodelujoči glasbeniki, pisanja besedil pa so se poleg Samuela Lucasa lotili Rok Lunaček, Igor Pirkovič, Teo Collori, Dean Bakić in Amir Karalić.
»Avtorstvo je tisto, kar me je vleklo že dolgo, dolgo let. Nisem si upal, zaradi tega, ker v bistvu sem rekel, to bom prepustil drugim. Ker pač jaz sem pevec, jaz bi rad zapel – ampak do zdaj so mi vsi dajali pesmi, ki sem jih posnel, ampak jih nisem začutil. In če nisi ti začutil te pesmi, kaj bodo šele ljudje začutili.«
Samuel Lucas, pogovor za Pesem v žepu
Samuelu je bilo najpomembneje, da skozi pesmi izrazi sebe, pri čemer so mu pomagali tudi tekstopisci. O sodelovanju z Rokom Lunačkom je povedal:
»Midva se poznava dvanajst let in dvanajst let je on mene preučeval. Jaz njemu vedno povem: Rok, jaz samo hočem peti tisto, kar mislim. Da je vse realno, da je to pač tisto, kar prihaja iz mene … Vse, kar je na plošči besedil s strani Roka Lunačka in seveda Igor Pirkovič tudi, tisto je vse realno.«
Samuel Lucas, pogovor za Pesem v žepu
Na plošči so poleg Samuela zaigrali še Teo Collori, Boštjan Vajs, Sandro Božič, Blaž Sotošek, Amir Karalić in nekateri drugi glasbeniki, spremljevalni vokal pa je odpela njegova hčerka Arijana Lucas. Skozi glasbo, ki jo je večinoma ustvaril sam, je – še močneje kot v besedilih, ki so mu jih napisali drugi – izrazil različne plati samega sebe, različne glasbene interese, ki jih srečuje in interpretira od začetkov svoje kariere:
»Uživam v tem, kar počnem, uživam v vsaki zvrsti glasbe. Meni je glasba ena beseda, je pa v tej besedi ogromno različne glasbe. Vsaka zvrst ima nekaj svojega posebnega. Če ti to razumeš, v bistvu nekako sprejmeš in rečeš, ja, meni je super ta opera, uau, meni je super ta reggae, uau, glej to, funk, soul, blues, jazz, vse je super. In če ti to znaš nekako združiti, na trenutke v določeni pesmi je v bistvu veliko tega združenega inštrumentalno notri, čeprav še vedno zveni poprock … Vse, kar je možno, sem uporabil, da bi zazvenelo tisto, kar sem imel v glavi.«
Samuel Lucas, pogovor za Pesem v žepu
251 epizod
Na robu večera ne potrebuješ nobenih velikih besed, samo greš. Kitara v kovčku, klobuk na glavi in … Pesem v žepu. Poneseš jo na oder ali na cesto; pustiš ji, da poišče pot do tujih ušes. Tudi skozi radijski eter, kjer je našla svoj dom v večerni glasbeni oddaji. Skozi slovensko kantavtorsko in avtorsko sceno se s pesmijo v žepu sprehaja glasbena urednica Teja Klobčar.
Samuel Lucas, pevec s skoraj tridesetimi leti odrskih izkušenj, se z novo ploščo podaja na področje idejnega in glasbenega avtorstva. Album "Sebe dajem" bi lahko žanrsko označili kot poprock, v katerem je zaslediti primesi bluesa, funka, jazza in še česa, za kar imajo zasluge tudi sodelujoči glasbeniki, pisanja besedil pa so se poleg Samuela Lucasa lotili Rok Lunaček, Igor Pirkovič, Teo Collori, Dean Bakić in Amir Karalić.
Avtorska plošča prekaljenega slovenskega pevca
Samuel Lucas, pevec s skoraj tridesetimi leti odrskih izkušenj, se z novo ploščo podaja na področje idejnega in glasbenega avtorstva. Album Sebe dajem bi lahko žanrsko označili kot poprock, v katerem je zaslediti primesi bluesa, funka, jazza in še česa, za kar imajo zasluge tudi sodelujoči glasbeniki, pisanja besedil pa so se poleg Samuela Lucasa lotili Rok Lunaček, Igor Pirkovič, Teo Collori, Dean Bakić in Amir Karalić.
»Avtorstvo je tisto, kar me je vleklo že dolgo, dolgo let. Nisem si upal, zaradi tega, ker v bistvu sem rekel, to bom prepustil drugim. Ker pač jaz sem pevec, jaz bi rad zapel – ampak do zdaj so mi vsi dajali pesmi, ki sem jih posnel, ampak jih nisem začutil. In če nisi ti začutil te pesmi, kaj bodo šele ljudje začutili.«
Samuel Lucas, pogovor za Pesem v žepu
Samuelu je bilo najpomembneje, da skozi pesmi izrazi sebe, pri čemer so mu pomagali tudi tekstopisci. O sodelovanju z Rokom Lunačkom je povedal:
»Midva se poznava dvanajst let in dvanajst let je on mene preučeval. Jaz njemu vedno povem: Rok, jaz samo hočem peti tisto, kar mislim. Da je vse realno, da je to pač tisto, kar prihaja iz mene … Vse, kar je na plošči besedil s strani Roka Lunačka in seveda Igor Pirkovič tudi, tisto je vse realno.«
Samuel Lucas, pogovor za Pesem v žepu
Na plošči so poleg Samuela zaigrali še Teo Collori, Boštjan Vajs, Sandro Božič, Blaž Sotošek, Amir Karalić in nekateri drugi glasbeniki, spremljevalni vokal pa je odpela njegova hčerka Arijana Lucas. Skozi glasbo, ki jo je večinoma ustvaril sam, je – še močneje kot v besedilih, ki so mu jih napisali drugi – izrazil različne plati samega sebe, različne glasbene interese, ki jih srečuje in interpretira od začetkov svoje kariere:
»Uživam v tem, kar počnem, uživam v vsaki zvrsti glasbe. Meni je glasba ena beseda, je pa v tej besedi ogromno različne glasbe. Vsaka zvrst ima nekaj svojega posebnega. Če ti to razumeš, v bistvu nekako sprejmeš in rečeš, ja, meni je super ta opera, uau, meni je super ta reggae, uau, glej to, funk, soul, blues, jazz, vse je super. In če ti to znaš nekako združiti, na trenutke v določeni pesmi je v bistvu veliko tega združenega inštrumentalno notri, čeprav še vedno zveni poprock … Vse, kar je možno, sem uporabil, da bi zazvenelo tisto, kar sem imel v glavi.«
Samuel Lucas, pogovor za Pesem v žepu
Luka Gluvić je pred štirimi leti na spletnem portalu Bandcamp objavil svoj prvi kantavtorski album »Vstopanje«. Začetni poskusi so hitro prestopili okvir enkratnega eksperimenta – in tako imamo danes v rokah njegovo novo, četrto kantavtorsko ploščo »Dnevi in noči«, obenem pa še pravkar izdano »Antologijo« z izborom njegovih prvih pesmi z Bandcampa. Luka Gluvić svoje pesmi tudi sam posname in producira, v vseh ustvarjalnih korakih pa se zgleduje po angloameriški kantavtorski tradiciji in zvoku 60. in 70. let preteklega stoletja.
V Pesmi v žepu se bomo tokrat uglasili z naravo. Intimistična lirika Srečka Kosovela v uglasbitvi Nike Solce, razigrana in obenem angažirana neposrednost kantavtorskega dua Zajtrk ter spoštljivo sledenje stopinjam prednikov Janija Kutina z zasedbo Bakalina Velika nam bodo odprli vrata v svet predanosti vrednotam, ki smo jim v zagovarjanju napredka nalepili oznako »zastarele«, a so še kako ključne za našo skupno prihodnost.
Pasji dnevi za kantavtorje je originalni naslov pesmi Pasji dnevi, ene prvih kantavtorskih uspešnic, s katerimi je pred štirimi desetletji na slovenske odre stopil Adi Smolar. Njegove hudomušne in iskrene pesmi so med ljudmi hitro naletele na odprta ušesa, v devetdesetih letih je tako pod okriljem založbe Helidon skoraj vsako leto predstavil nov album. Ob štiridesetletnici nastopanja je v sodelovanju s svojo prvo založbo – Helidonom – pripravil izbor bolj in manj znanih pesmi s prvih šestih plošč z naslovom "Pasji dnevi za kantavtorje", ki jih poslušamo v tokratni Pesmi v žepu. Adi bo z nami spregovoril o svojem odnosu do poslušalcev in nastopanja, o kantavtorstvu in o svojih pesmih s sporočili, ki razveseljujejo vse generacije.
Izbrali smo nekaj posnetkov živih koncertnih izvedb slovenskih kantavtorjev. Zaigrali in zapeli nam bodo: Sandra Erpe, Nataša Vester Trseglav, Tomaž Pengov, Tomaž Domicelj, Marko Grobler in Robert Petan. Posnetki koncertov ne ujamejo le zvoka, ujamejo vzdušje, doživetje, le nekaj domišljije potrebujemo, da nam oživijo pred očmi.
V Žabji vasi se v mačji družbi pogovarjamo z letošnjo Ježkovo nagrajenko, najbolj reprezentativno sodobno slovensko pravljičarko, satirično šansonjerko, igralko, dramatičarko, glasbenico, ilustratorko, predvsem pa pesnico, ki je močno zaznamovala slovenski kulturni prostor. Njeni šansoni in pesmi za otroke, uglasbitve ljudskih balad, njena besedila za izvirne in prirejene popevke, narodnozabavne viže ter različne uglasbitve njene poezije so povsod okoli nas, le pozorno morate prisluhniti.
Pred desetletjem so na Festivalu slovenskega šansona prvič združili moči pevka Ani Frece, kitarist Marko Mozetič - Mozo ter tekstopisec in pisatelj Tomaž Letnar. Iz njihovega prvega šansona »Hotel za srečo« je zrasla istoimenska živa glasbena zasedba, ki jo poleg Ani in Moza sestavljajo še en kitarist Marko Čepak - Maki, harmonikar Zmago Štih in kontrabasist Nikola Matošić. Njihov prvenec »Hotel za srečo« nas v desetih pesmih v ritmu gipsy swinga odpelje med pripovedi z ženskega zornega kota, ki so jih za Ani Frece napisali Tomaž Letnar, Marko Mozetič - Mozo in Joseph Nzobandora - Jose.
Recept za današnjo Pesem v žepu je naslednji: vokal, kitare, bobne in klaviature odločno premešamo v rokenrol in zalijemo z nekaj decilitri vina ali piva. S štajerskimi koreninami, seveda. Dodamo premislek o vsakdanjih tegobah in radostih človeškega življenja, na koncu pa potresemo še s kančkom humorja. In dobimo album »Črno na belem« zasedbe Mi2. Predstavil nam ga bo kitarist in vokalist ter ustanovni član skupine Jernej Dirnbek.
Leta 2001 je na glasbeni delavnici v Beli krajini nekaj mladih glasbenikov začelo skupaj poustvarjati slovenske ljudske pesmi. Danes so za njimi devet plošč, dva baleta in glasbena predstava za otroke ter nešteto koncertov doma in v tujini. Prvotna šesterica – Vesna Zornik, Polona Janežič, Boštjan Gombač, Boštjan Narat, Tibor Mihelič Syed in Robert Rebolj – je še vedno skupaj; poznate jo pod imenom Katalena. Ustvarjanje skupine s poudarkom na njihovi deveti plošči »Kužne pesmi« bo v Pesmi v žepu predstavil Boštjan Narat, čigar zamisel je pred dvema desetletjema spodbudila nastanek skupine.
Na skrajnem severovzhodu Prlekije, nekaj korakov od hrvaške meje, med meglicami in rokavi Mure, leži Razkrižje. Majhno naselje že dolga stoletja vztraja na prepihu jezikov in kultur. In skriva svojo lastno zgodovino, ujeto v stare pripovedi. V Razkrižju je doma tudi pisatelj Vlado Žabot; duhovno dediščino tega kraja je prelil v cikel desetih pesmi, ki so v uglasbitvi Rudija Pančurja in izvedbi zasedbe Mala mestna muzika zdaj dočakale svojo glasbeno izdajo. Nastale so Žalostinke po razkriško. V Pesmi v žepu nam jih bosta predstavila oba avtorja: Vlado Žabot in Rudi Pančur.
Od daleč zvenijo kot odmev zlatih let Slovenske popevke, od blizu pa nas presenetita njihova izvirnost in pozornost do detajlov. Šestčlansko zasedbo Vudlenderji sestavljajo pevka in flavtistka Maša But, pianist Tomaž Hostnik, kitarist Matic Plemenitaš, saksofonist Žiga Vešligaj, basist Jaka Krušič in bobnar Gregor Hrovat. S svojo avtorsko glasbo v slovenski prostor vnašajo plesne ritme, igrive melodije in premišljena besedila. Zbrali so jih na prvencu »Si ti tisti«, ki ga v Pesmi v žepu predstavljata dva od članov zasedbe: avtor pesmi Tomaž Hostnik ter producent Matic Plemenitaš.
Kantavtorski duo Zajtrk sestavljata violinistka in pevka Laura Krajnc in kitarist Sven Horvat. V njunih pesmih se razkriva igriv in obenem kritičen pogled na svet. Njuna druga plošča, razgibana in hudomušna Žetev, je nastajala spontano, deloma v dvoje in deloma iz glasbenih prijateljstev, ki sta jih spletla na festivalu Plavajoči grad. Tako kot s prvencem Pričutenja (2018) nas tudi tokrat povabita na doživeto glasbeno potovanje po čisto vsakdanjih, a vseeno nekoliko nenavadnih, v etno šanson zavitih življenjskih prigodah.
Tokrat bomo vstopili v prostrano vesolje glasbene zgodbe zasedbe Edenon, ki jo vodi pesnik in kantavtor Miha Lajlar. »Izdih« je njihova tretja plošča, v devetih pesmih na njej se v sozvočju igre besed in glasbe razprostira avtorjeva intima. V času od zadnjega albuma (»Oko v črti«, 2019) se je naš svet korenito spremenil, kar je vplivalo tudi na zasedbo in ustvarjanje članov skupine. Namesto ustaljene skupinske igre so namreč k ustvarjanju pristopili precej bolj individualno in si dovolili veliko svobode pri eksperimentiranju, kar se odraža v samem zvoku plošče – ta se od rocka vse bolj odmika v smer elektronike v kombinaciji z akustiko.
V šesto sezono oddaje Pesem v žepu vstopamo z utrinki z 19. kantavtorskega festivala Kantfest 2021. 18. avgusta so festivalske nagrade – kante – dobile vsaka svojega lastnika: zlato je prejela Nataša Vester Trseglav, srebrno Matej Kavčič oziroma Črn škrat, bronasto pa Janez Ogris. Na veselje vseh vpletenih je festival po lanski spletni različici tokrat znova potekal živo. Poleg nastopajočih bomo slišali še komentar organizatorja festivala Petra Andreja in člana strokovne žirije Janija Kovačiča.
V Pesmi v žepu se tokrat osredotočamo predvsem na mlajšo generacijo kantavtorjev in predstavljamo lanske nagrajence kantavtorskega festivala Kantfest: Primož Vidovič, Blaž Mencinger in duo 3:RMA, v katerem ustvarjata Urška Supej in Maša But. Z nami pa se pogovarja tudi Jure Reherman, idejni vodja festivala Sumo, platforme za združevanje in predstavljanje mladih glasbenikov različnih neodvisnih zvrsti.
V današnjem kantavtorskem izboru bomo v žep spravili potni list, sončna očala in seveda – pesmi. Po svetu nas bodo odpeljali Milan Kamnik, Gal Gjurin, Leon Matek in Tomaž Domicelj.
Kantavtorski festival Kantfest se po lanski epidemijski studijski izvedbi vrača na oder in k sodelovanju vabi vse kantavtorje, ki želijo predstaviti nove, še neizdane pesmi. V Pesmi v žepu poslušamo nekaj nagrajencev festivala iz preteklih let, svoje poglede na festival in kantavtorstvo pa nam zaupata dva od članov strokovne žirije: kantavtorja Adi Smolar in Jani Kovačič.
Kantavtorski festival Kantfest se po lanski epidemijski studijski izvedbi vrača na oder in k sodelovanju vabi vse kantavtorje, ki želijo predstaviti nove, še neizdane pesmi. V Pesmi v žepu poslušamo nekaj nagrajencev festivala iz preteklih let, svoje poglede na festival in kantavtorstvo pa nam zaupata dva od članov strokovne žirije: kantavtorja Adi Smolar in Jani Kovačič.
Koncertne plošče nastajajo v stiku glasbenikov z občinstvom, na posnetku ujeta energija nato oživi ob vsakem našem poslušanju. Nova dvojna vinilna plošča »Šelestenja« Rudija Bučarja pa se je rodila v drugačnih okoliščinah: kot radijski koncert v studiu Hendrix Radia Koper novembra 2020, v času popolnega zaprtja. Rudijeve pesmi iz vseh njegovih ustvarjalnih obdobij zaživijo v izvedbi tria, pri čemer pianist Anže Vrabec in tubist Goran Krmac kantavtorskim in ljudskim elementom dodata jazzovski pečat, capo di banda Rudi Bučar pa uspe na svojevrsten način vzpostaviti dialog z oddaljenim občinstvom. V »Šelestenja« se tako za vedno ujamejo trenutki hrepenenja po bližini in obenem veselja ob živi glasbeni izvedbi.
Skoraj živa koncertna izvedba za skorajšnje življenje v času epidemije: Matevž Šalehar Hamo je z zasedbo Tribute 2 Love v lanskem letu posnel ploščo z osmimi pesmimi s prejšnjega, četrega albuma »4K«, tokrat v akustični izvedbi. Rdeča nit njegovega ustvarjanja ostaja poklon ljubezni, na plošči »Iz4Kani skorlajv« pa sporočilo zazveni drugače: vokal ob nežnejši spremljavi pride močneje do izraza, nekatere pesmi pa v spremenjenih, epidemičnih okoliščinah dobijo povsem nov, močno aktualen pomen.
V domačih Brežicah ga menda že vsi poznajo, zato ni imel druge izbire, kot da naslovi širšo slovensko javnost: mladi kantavtor Robert Petan se nam predstavlja s svojim prvencem »Ni za konja dirka, ni za srečne raj«. V štirinajstih pesmih nam dokaže, da mu zlepa ne zmanjka besed, glasbeno pa se odlično počuti v različnih slogih in ob različnih instrumentih. Pri izbiranju navdiha za svoje pesmi ne diskriminira: privošči si tako druge kot samega sebe, njegove domislice in neposredna pripoved pa nam pri poslušanju hitro izvabijo nasmešek.
Neveljaven email naslov