Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V teh dneh, ko je koncertno in festivalsko življenje obstalo, se pogovarjamo z glasbeniki, organizatorji in drugimi vpletenimi v domače glasbeno življenje. V drugi iz tega posebnega, nalezljivega cikla oddaj nas razvedrijo pesmi Franeta Milčinskega Ježka, na daljavo pa je z nami kantavtor Robert Petan.
Nalezljive pesmi, 2. del
»Sem mislil, da bo cel svet prišel na nivo hitrosti raznih umetnikov in muzičarjev in se je zopet zgodila ta naša slovenska hiperstorilnost – dva dni smo bili doma in smo že morali iti igrat po balkonih ob šestih, naslednji dan že pit ob šestih, naslednji dan že sklece delat ob šestih … Jaz sem se tako veselil te neke karantene pa miru in nisem še do tja prišel, se mi zdi, da je še vse izredno vzrojeno.«
Robi Petan, pogovor za Pesem v žepu
Takole na trenutno družbeno situacijo gleda Robert Petan, glasbenik, kantavtor iz Brežic, s katerim se pogovarjamo na daljavo. Za rdečo nit pogovora smo izbrali pesmi Franeta Milčinskega Ježka, h katerim se Robert te dni vedno znova vrača. Z Ježkom ju družita iskrivost in neposrednost, njunim pesmim se nasmejimo, oba pa znata pokazati tudi na temnejše plati življenja.
»Moja najljubša Ježkova pesem ni najbolj duhovita pa ni najbolj simpatična, ampak me zaradi ene druge stvari zelo privlači. Naslov je Uspavanka za škrlatno pego na avtomobilski cesti. V tej pesmi povzame celoten koncept soočanja s smrtjo po Ježkovo … Izredno lepo, ampak zelo na trdo pojasni smrt oziroma jo omeni oziroma se je dotika. In smrt se njega dostikrat zelo dotika v teh njegovih pesmih …«
Robi Petan, pogovor za Pesem v žepu
Roberta pri Ježku ob vsebini navdušuje tudi oblika pesmi, Ježkov izreden smisel za ritem. Prav tako pa gredo v ušesa nalezljive melodije, ki so jih med drugim ustvarjali Urban Koder, Mario Rijavec, Bojan Adamič – Ježek pa je svoje stihe rad napisal tudi na kakšno staro popevko ali pa si je melodijo izmislil sam. Robertu Petanu se zdi pri ustvarjanju pomembno, da pesem pride do čim širšega kroga ljudi. Kot glasbenik je trenutno sicer prikrajšan za stik z občinstvom, vendar se mu zdi, da v svojem bistvu njegov poklic še vedno ostaja enak:
»Vse stvari, ki jih imam rad pri tem poklicu, pri tem poslanstvu, da si muzikant – se mi zdi, da najbolj ključne stvari še vedno niso tako na udaru trenutno, ko smo doma. Da še vedno ni to zdaj, da nimamo kaj početi pa zdaj smo brez smisla …«
Robi Petan, pogovor za Pesem v žepu
251 epizod
Na robu večera ne potrebuješ nobenih velikih besed, samo greš. Kitara v kovčku, klobuk na glavi in … Pesem v žepu. Poneseš jo na oder ali na cesto; pustiš ji, da poišče pot do tujih ušes. Tudi skozi radijski eter, kjer je našla svoj dom v večerni glasbeni oddaji. Skozi slovensko kantavtorsko in avtorsko sceno se s pesmijo v žepu sprehaja glasbena urednica Teja Klobčar.
V teh dneh, ko je koncertno in festivalsko življenje obstalo, se pogovarjamo z glasbeniki, organizatorji in drugimi vpletenimi v domače glasbeno življenje. V drugi iz tega posebnega, nalezljivega cikla oddaj nas razvedrijo pesmi Franeta Milčinskega Ježka, na daljavo pa je z nami kantavtor Robert Petan.
Nalezljive pesmi, 2. del
»Sem mislil, da bo cel svet prišel na nivo hitrosti raznih umetnikov in muzičarjev in se je zopet zgodila ta naša slovenska hiperstorilnost – dva dni smo bili doma in smo že morali iti igrat po balkonih ob šestih, naslednji dan že pit ob šestih, naslednji dan že sklece delat ob šestih … Jaz sem se tako veselil te neke karantene pa miru in nisem še do tja prišel, se mi zdi, da je še vse izredno vzrojeno.«
Robi Petan, pogovor za Pesem v žepu
Takole na trenutno družbeno situacijo gleda Robert Petan, glasbenik, kantavtor iz Brežic, s katerim se pogovarjamo na daljavo. Za rdečo nit pogovora smo izbrali pesmi Franeta Milčinskega Ježka, h katerim se Robert te dni vedno znova vrača. Z Ježkom ju družita iskrivost in neposrednost, njunim pesmim se nasmejimo, oba pa znata pokazati tudi na temnejše plati življenja.
»Moja najljubša Ježkova pesem ni najbolj duhovita pa ni najbolj simpatična, ampak me zaradi ene druge stvari zelo privlači. Naslov je Uspavanka za škrlatno pego na avtomobilski cesti. V tej pesmi povzame celoten koncept soočanja s smrtjo po Ježkovo … Izredno lepo, ampak zelo na trdo pojasni smrt oziroma jo omeni oziroma se je dotika. In smrt se njega dostikrat zelo dotika v teh njegovih pesmih …«
Robi Petan, pogovor za Pesem v žepu
Roberta pri Ježku ob vsebini navdušuje tudi oblika pesmi, Ježkov izreden smisel za ritem. Prav tako pa gredo v ušesa nalezljive melodije, ki so jih med drugim ustvarjali Urban Koder, Mario Rijavec, Bojan Adamič – Ježek pa je svoje stihe rad napisal tudi na kakšno staro popevko ali pa si je melodijo izmislil sam. Robertu Petanu se zdi pri ustvarjanju pomembno, da pesem pride do čim širšega kroga ljudi. Kot glasbenik je trenutno sicer prikrajšan za stik z občinstvom, vendar se mu zdi, da v svojem bistvu njegov poklic še vedno ostaja enak:
»Vse stvari, ki jih imam rad pri tem poklicu, pri tem poslanstvu, da si muzikant – se mi zdi, da najbolj ključne stvari še vedno niso tako na udaru trenutno, ko smo doma. Da še vedno ni to zdaj, da nimamo kaj početi pa zdaj smo brez smisla …«
Robi Petan, pogovor za Pesem v žepu
Tokratna Pesem v žepu je pisana na kožo predvsem mlajši generaciji. Poslušamo namreč pesmi skupin Koala Voice, Matter in MRFY.
Besedo tokrat prevzema uglasbena poezija, izpostavljamo namreč tri plošče: "Zatópató" (Erika Vouk, glasba Peter Andrej), "Vrvohodci" (Magdalena Svetina Terčon, Simona Solina in Albert Halász, glasba Duo Ponte) ter "Melodije zamolčanih besed" (Borut Gombač, glasba Marko Grobler).
Nadaljujemo poletni prelet nove slovenske kantavtorske in avtorske glasbe. Tokrat jadramo po akustiki in bluesu, poslušamo namreč nekaj pesmi s plošč "Nova nebesa" Lačnega Franza in "Wacky Blues Professors" Prismojenih profesorjev bluesa.
Tokrat poslušamo plošči "Tiha misel" Nike Solce ter "Ko se ustavi čas" skupine Junema. Skupna točka obeh albumov je narava, ki lahko ponuja zatočišče pred urbanim vsakdanom, hkrati pa predstavlja tudi način življenja.
V Pesmi v žepu smo se uglasili na poletni ritem - v juliju in avgustu pregledujemo dogajanje v slovenski kantavtorski in avtorski glasbi v zadnjem letu. Tokrat se bomo ustavili pri festivalu Kantfest, poslušali nekaj pesmi z lanskega festivalskega večera ter spregovorili o pričakovanjih in željah glede letošnjega, 16. Kantfesta.
V Pesmi v žepu smo se uglasili na poletni ritem - v juliju in avgustu pregledujemo dogajanje v slovenski kantavtorski in avtorski glasbi v zadnjem letu. Tokrat so na vrsti Hamo & Tribute 2 Love s ploščo 3P in Primož Žižek oziroma Erik Platon s ploščo Ekonomsko-propagandni pop.
V Pesmi v žepu smo se uglasili na poletni ritem in bomo naslednja dva meseca izkoristili za pregled dogajanja v slovenski kantavtorski in avtorski glasbi. Tokrat sta na vrsti dva kantavtorja: Luka Gluvić in Uroš Buh.
V Pesmi v žepu je tokrat z nami Aleksander Mežek, ki letos praznuje 70 let, glasbo pa ustvarja že dobrega pol stoletja. Spregovoril bo o svojem pisanju pesmi, sodelovanjih in še marsičem, slišali pa bomo tudi katero od njegovih manj znanih melodij.
V tokratni oddaji nam svoj prvenec »Ko se ustavi čas« predstavlja ljubljanska zasedba Junema. Njeni člani ustvarjajo glasbo, ki je žanrsko pisana, a hkrati preprosta in nevsiljiva – tako kot narava, s katero se čutijo močno povezani. Z nami se pogovarjata pevka Neža Trošt in kitarist ter avtor besedil Luka Snoj.
V Pesmi v žepu veliko pozornosti posvečamo slovenski kantavtorski glasbi: predstavljamo novosti in poslušamo pesmi iz kantavtorske zakladnice. Tokratno oddajo pa bomo namenili nekaterim aktualnim vprašanjem – in odgovore zanje je najbolje poiskati pri ustvarjalcu, ki je v kantavtorsko sceno neposredno vpleten že dolgo časa. Zato smo k pogovoru povabili kantavtorja in pesnika Petra Andreja, ki vse od leta 2003 vodi festival Kantfest International.
Počeni škafi so ulični swing bend, ki ga lahko mimogrede srečate na ljubljanskih ulicah. Ideja spontanega muziciranja je vse od njihove ustanovitve (2012) počasi preraščala v nekaj bolj resnega in se končno udejanjila v obliki prvenca Stroj za sušenje solz. V Pesmi v žepu nam bend in nastajanje plošče predstavljata tekstopisec in ustanovitelj Škafov Jernej Juren ter pevka Marjeta Prudič.
Neveljaven email naslov